S prihodom krize pa so mnogi utrpeli velike izgube, zato se je marsikdo odločil uravnotežiti svoj portfelj in del premoženja investirati v konzervativne naložbe, ki bolj kot visoke donose, ponujajo varnost in ohranjanje vrednosti.

Tone Sušec iz družbe Investicijsko zlato pojasnjuje: “Gre za naložbo za krizne čase. Vrednost zlata ni odvisna od volje nacionalnih vlad. Gre za paralelno nadnacionalno valuto, poleg tega pa v zameno za zlato dobite osnovne dobrine v katerem koli delu sveta.”

Strokovnjaki svetujejo, da kupite fizično zlato in ne le potrdia o lastništvu. Naročite ga lahko pri prodajalcih ali prek spleta. Zaradi velikega povpraševanja je sicer maja prišlo do težav pri dobavi zlata, pojasnjuje Sušec. “V kovnicah je prišlo do ozkega grla, saj so predvsem Nemci v tednu, ko je bila grška kriza na višku, množično kupovali zlato. Dobavni roki so bili tudi do šest tednov. Na srečo se je situacija zdaj umirila.”

Pomislek je precej pogost, vlagatelji se bojijo ponovitve zgodbe z vrednostnimi papirji.
“Prihodnost je težko napovedovati, gre pa pri zlatu za nekaj oprijemljivega, ne za listine ali sheme v oblakih. Padec cen je teoretično mogoč, nihanja zagotovo bodo, vendar na dolgi rok ceno narekujeta povpraševanje in ponudba. Fizično je nemogoče močno povečati proizvodnjo zlata, zaloge so omejene, mnogi rudniki pa izčrpani.”

Kupili ste zlato. Kaj pa zdaj?

Lahko ga shranite tudi doma, a najbolje je, da zanj najamete sef, priporoča predsednik uprave Sintala Robert Pistotnik. Sef lahko najamete pri zasebnih družbah ali v banki. Mojca Strojan iz NLB naj je pojasnila, da je pri njih mogoče sef najeti na 44 lokacijah po vsej Sloveniji. “Sef je namenjen tako shranjevanju zaupnih dokumentov  (pogodbe, vrednostni papirji ...) kot tudi predmetov večjih vrednosti (zlato, nakit ...). Na voljo so različne velikosti sefov za hranjenje vaših dragocenosti, zagotovljena je varnost in tajnost.” Za najem sefa boste, odvisno od njegove velikosti, na leto odšteli od 40 do 265 evrov na leto.