Da je kriza tudi čas za priložnosti, kjer lahko trenutno gospodarsko in finančno krizo obrneš sebi v prid, dokazujejo nasveti znanih finančnih strokovnjakov. Na okrogli mizi 46. Študentske borze so tako sodelovali Jure Hartman, predsednik uprave Brokerjet Sparkasse, magister Robert Kleindienst, predsednik uprave NLB Skladi, s pikantnimi nasveti pa sta postregla tudi Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobil, ter Simon Mastnak, direktor Masset Consultinga.

Predsednik uprave Si.mobila Dejan Turk je učinke reševanja posledic finančne krize konkretiziral z gradnjo zaupanja z zaposlenimi. V Si.mobilu so namreč otroci zaposlenih obiskali svoje starše na delovnem mestu, dan pa se je končal s skupinsko igro v sejnih sobah, na čelu s samim predsednikom uprave. S to poslovno gesto je podjetje pokazalo veliko usmerjenost v ljudi. Odnos gradijo na zaupanju z zaposlenimi, kar je le dokaz več, da lahko kriza tudi zbližuje zaposlene in upravo podjetja.

"Tudi pri nas se je na hodniku podjetja začelo šušljati o odpuščanju," je začetek krize komentiral predsednik uprave Si.mobila Dejan Turk. V tem času veliko ljudi misli, da njihova služba visi na nitki, čeprav v večini primerov ne poznajo konkretnih dejstev. Zato se je celotna uprava Si.mobila odločila, da skliče sestanek za vse zaposlene in razloži celotno sliko v podjetju. Potem ko je podjetje razložilo svojim zaposlenim, kje so in kam gredo, so svoje zaposlene nagradili z denarno nagrado 100 evrov za vsako leto zvestobe in s tem odpravili dvome in stereotip o odpuščanju.

Vroče je bilo tudi na borznem parketu …

Tudi drugi trije gosti okrogle mize so nazorno predstavili reševanje posledic finančne krize. Tako kot vse finančne družbe so se tudi NLB Skladi soočali z odlivi sredstev iz njihovih skladov, ki so bili posledica močnih padcev na borznih trgih po vsem svetu. Magister Robert Kleindienst, predsednik uprave NLB Skladi, je pojasnil, da se moraš na krizo pripravljati prej, saj ko ta pride, ne moreš narediti veliko. V njihovi družbi so se tega načela držali, prav zato so največ sredstev zbrali v njihovem mešanem skladu v letu 2007 in ne ostali »vročimi« vzajemnimi skladi tipa Balkan, Rusija, BRIC itd. Po njegovih besedah je kriza prinesla tudi pozitivne učinke, saj se sedaj lažje ponuja celotna paleta finančnih produktov in ne le "modne muhe", ki jih vlagatelji v času visokih rasti prednostno pograbijo v svoj portfelj.

Da je v osnovi vsaka kriza enaka, se je strinjal Jure Hartman, predsednik uprave Brokerjet Sparkasse, ki je med drugim razložil, da je njihovo podjetje vstopilo na trg ravno v turbolentnem času, ko se je število vlagateljev drastično znižalo.

To so bile besede Simona Mastnaka, direktorja Masset Consultinga, po nedavnih komentarjih, ki jih je ameriški predsednik Barack Obama sporočil javnosti. Po njegovem mnenju je nezaupanje potrošnikov in podjetij kljub odpisom bank in vztrajanju pri reševalnih paketih različnih vlad še vedno preveliko. "Po tem sodeč, smo lahko še daleč od dna," je še dodal Simon Mastnak. Vsi gostje so se strinjali z izjavo, da se mora v teh časih trezno in pametno razmišljati, saj je ta finančna kriza tako imenovana "kriza zaupanja".

Zanimivo pa je dejstvo, da noben od sogovornikov okrogle mize ni goreč pristaš naložb v zlato. Prav nasprotno, Robert Kleindienst in Simon Mastnak osebno ne vlagata v zlato. "Vse, kar se izkoplje, je še vedno tu," pojasnjuje glavni problem pri naložbi v zlato Kleindienst. Zlato se po njegovih besedah ne porablja, tako kot na primer nafta. V tem negotovem času, ko je ustvarjena "zlata mrzlica", se tako zlata kepa le množi. Kleindienst pojasnjuje, da pri zlatu ni nobene dodane vrednosti tako kot pri podjetjih, ampak gre za zgolj nihanje cen v določenem intervalu. Sicer nihče ne ve, do kod bodo segale cene zlata, velja pa upoštevati stari borzni rek: "Množica ima kdaj sicer prav, običajno pa ne."

Je Slovenija še vedno naložbeni biser?

Tako kot na vsakem trgu tudi v Sloveniji ne primanjkuje naložbenih priložnosti. Zdrava podjetja so se namreč začela šele dobro ogrevati, medtem ko sedaj prezadolžena podjetja brez prihodnosti plačujejo svojo ceno. Med slednja po Mastnakovih besedah zagotovo spadata Mura ali Prevent, saj bi ju morala država namesto subvencij že 10 let nazaj prestrukturirati, če so želeli, da premagata tudi viharne čase. "Mura, na primer, ni bila sposobna delati dobička niti v najboljših časih, kaj bo šele sedaj," se sprašuje Simon Mastnak.

Opozarja pa, da sploh ni nujno, da se delnice najboljših slovenskih podjetij vrnejo na stare vrhove, ki smo jih bili vajeni. Slovenski borzni trg je bil namreč zelo pregret, kjer so visoke cene med drugim že vključevale prevzemne premije.

In priložnost za zaposlitev je v …

Po besedah Roberta Kleindiensta se za dobrega in sposobnega človeka vedno najde službo, tudi v tem, na prvi pogled težkem času. Kljub množičnim odpuščanjem v finančni panogi pa vseeno možnost za zaposlitev predstavljajo nadzorne institucije, kot je to pri nas na primer Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). "V tem času se lov za nepridipravi vedno poveča, število revizij je vse več, zato je povpraševanje po delu tu največje," še dodaja Kleindienst. V Ameriki pa je tudi pogosta praksa, da odpuščeni finančniki začnejo poučevati v izobraževalnih ustanovah, še dodaja Kleindienst.