Najboljše ameriške univerze imajo zelo dodelan sistem financiranja svojih dejavnosti. Na eni strani se financirajo s šolninami, na drugi pa ogromna sredstva zbirajo z dotacijami posameznikov in podjetij. Sredstva se združujejo v skladih, ki jih upravljajo zunanja finančna podjetja, ali pa univerze ustanovijo kar lastna upravljavska podjetja. Denar, ki ga zaslužijo na tak način je namenjen predvsem šolninam in raziskovalni dejavnosti.

Tako je največji ameriški sklad, ki je v lasti univerze Harvard vreden kar 32 milijard dolarjev. Na njihovi spletni strani lahko tudi pogledamo v kaj so denar vlagali: 48 odstotkov sredstev so vložili v delnice, 23 odstotkov v surovine in nepremičnine ter 13 odstotkov v obveznice. Njihov sklad upravlja dr. Emil Dabora, ki je hkrati seveda svojo akademsko izobrazbo pridobil na omenjeni univerzi.

Med univerze z največjim skladom premoženja sodi tudi univerza v Teksasu, kjer je bil med ljudmi, ki so odločali kaj storiti z denarjem tudi Kyle Bass, veliki zagovornik vlaganja v zlato. Tako je dosegel, da je univerza kupila kar 18 ton zlata, vrednega kar milijardo dolarjev. Vse skupaj ne bi bilo nič posebnega, če ne bi Bass vztrajal na tem, da univerza zlato tudi fizično prevzame in shrani.

Kot je povedal za ameriško televizijo CNBC, je zlato odlična zaščita pred razvrednotenjem denarja. Ob zadnjih močnih nihanjih cene zlata, so v Teksasu sicer razmišljali, da bi zlato prodali, a je Bass vztrajal, da morajo zaloge obdržati.