Mnogo slovenskih vlagateljev je zagotovo opazilo, da so borzni tečaji vodilnih slovenskih delnic v času borznega zloma doživeli večje padce kakor ponekod v tujini. V času okrevanja, ko bi vsak posledično pričakoval večjo rast, pa donosi slovenskih delnic komajda sledijo tempu donosov delnic drugod po svetu. Tako je na primer ameriški indeks Dow Jones v zadnjih 6 mesecih ustvaril približno 30-odstotni donos, splošni evropski borzni indeks DJ Eurostoxx 600 malo manj kot 40-odstotni donos, medtem ko je slovenski borzni indeks SBI20 v zadnjih 6 mesecih ustvaril malo več kot 20-odstotni donos. Če slovenski trg primerjamo z bolj ustreznimi (zaradi velikosti prometa, regionalnih značilnosti itd.), balkanskimi trgi, lahko ugotovimo, da je hrvaški borzni indeks Crobex v zadnjih 6 mesecih ustvaril več kot 50-odstotni donos, srbski borzni indeks Belex 15 pa je v tem obdobju celo podvojil svojo vrednost. Zakaj so torej slovenske delnice v zadnjih mesecih pridobile precej manj kakor pa delnice drugod po svetu?

Med ključne razloge zagotovo spada vsesplošno napihovanje borznega balona, ki se je v Sloveniji v veliki meri izrazil v letu 2007, ki je veljalo za zlato leto v slovenski borzni zgodovini, saj je slovenski indeks SBI20 v tem letu imel več kot 70-odstotno donosnost. Rast tečajev je bila v tem letu res pretirana in na to sta opozarjala Simon Mastnak,direktor Masset Consultinga, in Robert Kleindienst, predsednik uprave NLB Skladi. Opozorila so se nanašala na to, da sploh ni nujno, da se delnice najboljših slovenskih podjetij vrnejo na stare vrhove, ki smo jih bili vajeni. Slovenski borzni trg je bil namreč zelo pregret, kjer so visoke cene med drugim že vključevale prevzemne premije.

Čeprav se je v času velikih padcev na ljubljanski borzi kot glavnega in dežurnega krivca izpostavljalo finančno krizo, pa je vseeno velik del krivde za tako globok padec nosil tudi borzni balon, ki se je brez realne podlage v Sloveniji več let vztrajno napihoval. Finančna kriza pa je pri tem bolj kot ne služila za povod in za povečano intenzivnost padcev.

Pred krizo (in za mnoge tudi zdaj) je slovenska borza veljala za izoliran trg, ki ni imel neke neposredne povezave z evropskim ali ameriškim trgom. Slovenija je tako zaradi svoje specifičnosti imela svojo zgodbo, ki se je močno razlikovala od zgodbe iz tujine. Donosi, ki so se v Sloveniji generirali v zadnjih letih pred izbruhom finančne krize, so bazirali predvsem na špekulacijah in potencialnih prevzemov, ki so jih vlagatelji pričakovali in jih tako vračunali v tečaje slovenskih delnic. S tujino je imela Slovenija skupno le to, da se je časovni horizont rasti delniških tečajev ujemal, razlogi za rast tečajev pa so se precej razlikovali.

In zakaj slovenska borza ne raste tako močno? Odgovor je bolj preprost, kot se večini dozdeva. Na ljubljanski borzi preprosto ni kupcev. In ker ni povpraševanja, ni mogoča eksplozija in visoka rast tečajev. Velik pritok svežega denarja na ljubljansko borzo bi sicer lahko opravili večji institucionalni vlagatelji (pokojninski skladi, vzajemni skladi, posamezniki itd.), kar bi zagotovo dvignilo tečaje, vendar žal zaenkrat ni tako. Razloge za to lahko iščemo vsepovsod – pokojninski skladi imajo pri vlaganju na borzo svoje omejitve, zaradi česar ne morejo v polni meri vlagati na slovensko borzo, v slovenskih vzajemnih skladih je bilo po poročanju ATVP v obdobju julij 2008–julij 2009 199 milijonov evrov več izplačil, kakor je bilo vplačil, kreditni krč v Sloveniji pa preprečuje, da bi se na ljubljansko borzo plasirala večja količina denarja, ki bi bila posledica najema posojil (kakor je bilo to značilno pred krizo). Poleg tega pa zaradi majhnega prometa in likvidnosti slovenski borzni trg ni zanimiv za tuje vlagatelje, vsi tisti, ki potihem čakajo na morebitno eksplozijo tečajev, pa očitno vztrajno čakajo na boljšo priložnost.

Veliko borznih strokovnjakov pa meni, da slovenski borzni indeks še dolgo ne bo presegel rekordnih vrednosti, ki se jih je pred krizo veselil marsikateri vlagatelj. Kljub temu lahko pričakujemo, da bo v primeru svetovnega gospodarskega okrevanja in rasti svetovnih delniških indeksov to imelo pozitiven učinek na slovensko borzo. Vseeno pa ni dobro staviti preveč na dejstvo, da bodo slovenske delnice v naslednjih desetih letih dosegle rekordne ravni izpred krize. Verjetnost za to je namreč premajhna, največji iluzionarji pa se lahko tolažijo s dejstvom, da verjetnost za to navsezadnje le obstaja.