ZDA so se izognile bankrotu, ker so se uspeli republikanci in demokrati dogovoriti o uvodnem zvišanju meje javnega dolga za skoraj 1.000 milijard dolarjev (700 milijard evrov) in proračunskih krčenj, konec novembra pa bi morali ponovno dvigniti mejo javnega dolga. Dogovorili pa so se tudi o nižanju stroškov javne porabe, ki bi jih v desetih letih oklestili za 2.100 milijard dolarjev, uvodoma pa bi jih znižali za 917 milijard dolarjev. Ustanoviti pa nameravajo tudi poseben odbor, ki bo poiskal še dodatno krčenje proračunske porabe.

Dogovor morata sedaj potrditi še oba domova kongresa, ameriški predsednik Barack Obama pa ga mora podpisati do polnoči v torek. 'Potegnili bodo zajca iz klobuka,' pa je že pred Obamovim razkritjem dogovora za Bloomberg dejal Jeffrey Saut, katerega družba upravlja z 275 milijarde sredstvi. 'Beseda bankrot se uporablja preveč splošno in nepravilno. Mislim, da ZDA v nobenem primeru ne bodo bankrotirale. Kolateralna škoda bi bila namreč prevelika,' je še dodal. Kaj pa bi se zgodilo, če dogovora vseeno ne uspejo potrditi v tako kratkem času, kako so se na dogovor odzvali trgi in kako nanj gledajo bonitetne agencije?

Finančna javnost se sedaj sprašuje kako kredibilen je dogovor med republikanci in demokrati ter ali predvideva zadostne reze v javno porabo. Če jim ga ne uspe potrditi v tem kratkem času in ga Obama ne podpiše do torka bi po mnenju komentatorjev pri Bloombergu bila prvi problem likvidnost, za katero bi morala takoj poskrbeti ameriška centralna banka Fed. Kljub dogovoru pa se še vedno špekulira, če bodo ZDA vseeno uspele obdržati najboljšo kreditno oceno bonitetnih hiš.

Kaj pa na trenutno še nepotrjen dogovor pravijo delniški trgi? V azijskem trgovanju so se delnice takoj odzvale z rastjo, saj je najširši japonski indeks Nikkei trgovanje zaključil z največjim skokom v zadnjih dveh mesecih. Pobrale so se tudi delnice v Evropi, ki so prejšnji teden zabeležile 2,5-odstoten padec, merjeno z indeksom Stoxx Europe 600. Zelen trgovalni začetek tedna pa se obeta tudi v ZDA, kjer se s terminskimi pogodbami trguje v zelenem.

Na newyorški surovinski borzi se je ob novici dogovora med republikanci in demokrati podražila tudi nafta in poskočila med zelene številke, po 4,2-odstotnem padcu prejšnji teden, ko je dosegla najnižno ceno v dveh tednih.

Zlato in srebro sta se na novico odzvala z pocenitvijo. Cena zlata se je znižala z rekordnih vrednosti, ki jih je dosegla prejšnji teden, ker so vlagatelji ob negotovosti, ki so jo na trge vnesli ameriški politiki, bežali v 'varne' naložbe, kot so plemenite kovine, ki veljajo za hranitelje vrednosti. Poleg negotovosti, ki so jo spodbujali ameriški politiki, pa je seveda na odločitve vlagateljev vplivala tudi evropska dolžniška kriza.

Od doseženem dogovoru pa se je pozitivno odzval tudi dolar, ki je proti tujim valutam pridobil na vrednosti. Vseeno pa strokovnjaki opozarjajo, da pri rasti vrednosti ameriškega dolarja veljajo določene omejitve, saj bonitetne agencije še vedno grozijo z znižanjem bonitetne ocene ZDA, ker želijo videti potrjem dogovor in večje varčevanje pri javni porabi.

Na krilih novice, ki predvideva stabilizacijo razmer in nadaljnje zadolževanje ZDA s katerim ohranjajo gospodarsko rast, pa sta se podražila tudi baker in pšenica. Cena bakra se giba na rekordnih vrednostih od sredine aprila. Surovine pa so po rasti v juliju tudi premagale delnice, obveznice in ameriškega zelenca prvič v treh mesecih zaradi pričakovanj, da bo kitajska gospodarska rast poskrbela za večje povpraševanje po surovinah.