FINANČNI TRGI

Zlato mečete v smeti in tega sploh ne veste!

Natisni16
Naprave, ki nam odslužijo, danes skoraj brez razmisleka zamenjamo z novimi. Stare romajo v zaprašen predal ali naravnost v smeti.

Ker je odličen prevodnik električne energije, zlato najdemo v skorajda vsaki moderni komunikacijski napravi. Z njegovo uporabo se podaljšuje življenjska doba naprav, saj ne oksidira. Za kar 500 milijonov dolarjev zlata naj bi bilo po podatkih vsako leto vgrajeno zgolj v telefone. V povprečju naj bi bilo v vsakem telefonu za okoli 50 ameriških centov zlata, v nekaterih pa za kar 2,5 dolarja.

V starih elektronskih napravah se skriva pravo bogastvo.
V starih elektronskih napravah se skriva pravo bogastvo.

Žlahtno kovino najdemo tudi v namiznih in prenosnih računalnikih, pri čemer jo uporabljajo pri izdelavi procesorjev, spominskih enot in matičnih plošč. Zlato je zaradi svoje prevodnosti nepogrešljivo tudi pri opremi za prenos podatkov, izredno pa ga cenijo tudi avdiofili. V elektronske naprave naj bi tako vsako leto vgradili kar za 16 milijard dolarjev zlata in za pet milijard dolarjev srebra.

Zaradi hitrega napredka imajo te naprave izredno kratek življenjski cikel in kaj hitro se znajdejo na smetišču. Tako se odlagališča smeti ponekod po svetu že spreminjajo v prave tovarne zlata. Vsako leto naj bi na smetišča romalo kar do 50 milijonov ton stare elektronske opreme, v vsaki toni pa naj bi bilo med 200 in 300 gramov zlata. Tako je na smetišča leta 2010 romalo 152 milijonov mobilnih telefonov, 82,2 milijona tipkovnic in mišk, 51,9 milijona osebnih računalnikov, 35,8 milijona monitorjev, 33,6 milijona tiskalnikov in 28,5 milijona televizorjev.

Pravi specialisti za to naj bi bili po poročanju spletne strani GoldandSilverbusyers.com Kitajci. Največji reciklažni center za elektronske naprave na svetu se nahaja v mestu Guiju in vsako leto predela tono in pol odpadkov ter s tem ustvari kar 75 milijonov evrov prihodkov.