Poslovna pot našega tokratnega sogovornika diplomiranega matematika in magistra ekonomije Miša Brusa se je začela, ko se je odločil za uresničitev svoje vizije v lastnem podjetju. Sam je želel ustvarjati izdelke z visoko dodano vrednostjo, programsko opremo po naročilu in ne zgolj tržiti tujih blagovnih znamk. "Še danes se spomnim, kako je bilo takrat. Žena mi je v osmem mesecu nosečnosti pomagala iskati poslovne prostore. Naši prihodki so šli v 'nulo'. Ona je šla na porodniško, jaz pa sem bil brezposeln."

Tako nam opiše prve korake podjetja Agito. Kljub težkim začetkom pa se je podjetje že takrat financiralo izključno z lastniškim kapitalom in tako je še danes. Tudi danes Agito nima niti enega evra kredita in ima izvrstno finančno boniteto. V desetih letih Brus ni iz podjetja vzel niti enega evra dobička in dobiva plačo. "Ves dobiček akumuliram v podjetju, čeprav so mi včasih kakšni 'vrli' finančniki razlagali, da je to najdražji kapital in da je treba imeti kredite. Saj po svoje jih razumem. Če bi ustvarjeni dobiček položil na banko, bi dobil vsaj kakšen odstotek obresti, tako zaenkrat dobivam zgolj plačo. A ko se je začela kriza, je bilo naše podjetje v dobri finančni kondiciji in bili smo se navajeni boriti na trgu. Naši izdelki ter storitve so bili drugačni, marsikdaj unikatni ter z dolgoročno dodano vrednostjo. Marsikdaj smo delali stvari, ki jih drugi niso znali ali pa se jim to ni dalo, ker v tem res ni bilo veliko enostavnega zaslužka.''

Kako so se zaradi krize spremenile razmere na trgu IT, nam opiše takole: "Podjetja, ki so imela včasih odlične pozicije na trgu, v tistih časih marsikdaj niso uspela zaposliti dovolj ljudi, toliko posla so imela. Kar na kup jim je padalo. Nam pač ne. Marsikatero od teh podjetij je zdaj v težavah, saj lahkega denarja ni več, zaradi prehitre rasti so zadolžena, postala pa so prevelika in nefleksibilna. Mi pa smo samo v zadnjem letu zaposlili 10 novih ljudi, do konca leta bomo zaposlili še tri. To je pri približno 40 sodelavcih velik zalogaj. Včasih smo imeli okoli 35 odstotkov prometa ustvarjenega v tujini, letos bo okoli 45 odstotkov, naslednje leto pa bomo v tujini ustvarili že kar 65 odstotkov vsega prometa. Če bo vse normalno, tako kot je planirano, bomo letos zrasli za okoli 25 odstotkov. Za naslednje leto je načrtovana rast še večja, kar pa je pomembno, pa je, da gre za popolnoma realne načrte, saj smo projekte že pridobili. V to rast je vključena manjša rast na slovenskem trgu in znatno višja na tujih trgih."

A seveda tudi pri njih občutijo negativne posledice krize: "Problem, ki ga seveda občutimo, je tudi ta, da so plačilni roki, ki so bili še pred dvema letoma 30-dnevni, večinoma postali 60-dnevni. Kar pomeni, da gre večina lanskega dobička samo v financiranje daljših rokov plačil in v rezerve za premagovanje tveganj. Še večji problem predstavlja pomanjkanje poslovne etike, na vedno manj ljudi se lahko zaneseš in dana beseda vedno manj velja."

Za tiste, ki podjetja ne poznajo, so dokaz o kakovosti tudi številna priznanja, ki jih lahko vidimo v pisarni. Med njimi tudi priznanje, ki so ga kot edino slovensko podjetje prejeli od Microsofta: "Mi smo edino slovensko podjetje, ki ga je korporacija Microsoft izbrala med tri finaliste na svetu za razvoj rešitev po meri v letu 2010, smo pa tudi zmagovalci za območje centralne in vzhodne Evrope za razvoj rešitev po meri. Pred kratkim smo bili razglašeni kot National Champion v tekmovanju European Business Awards 2012/13, lani smo bili v ožjem izboru za Gazelo osrednje Slovenije…''

Razlika med podjetjem Agito in njihovo konkurenco se kaže  predvsem v trdni odločenosti, da se posvetijo izdelavi rešitev po meri in lastnim rešitvam: "Podjetja IT se vseeno ločimo tudi po tem, ali nekaj napišemo in ustvarimo sama ali zgolj preprodajamo rešitve, ki so jih ustvarili drugi. Sicer tudi mi gradimo določene stvari na platformah principalov, kot je na primer Microsoft. Ne prodajamo pa strojne opreme, sistemske programske opreme, licenc, kljub temu po našem mnenju sodimo med najboljše Microsoftove partnerje v regiji za razvoj rešitev. Kot rečeno, nas vedno bolj kličejo tudi iz tujine. Ravno danes sta se dva naša sodelavca vrnila iz Savdske Arabije, kjer nas je na dveh projektih angažiral Microsoft Savdska Arabija. Sicer pa skoraj polovico prometa ustvarimo v zahodni Evropi. Tisto, kar je najpomembnejše pri naši poslovni filozofiji, je, da našim izdelkom, daje vrednost naše delo. Mi ne prodajamo tujega znanja. Tudi nimamo nobenih podizvajalcev. Vse pišemo sami. Iz tega nastane zanimiva kombinacija povsem nišnih rešitev za množico naročnikov, s čimer smo pridobili širino in vpogled v drugačne vsebine in poslovne modele, potem pa nastanejo tudi lastne ideje, iz katerih se razvijajo naši produkti in rešitve."

Ko pogovor nanese na slovensko poslovno okolje, je raje zadržan, a tisto, kar pove, smo pri uspešnih, samonastalih podjetnikih slišali pogosto. Ko je v ospredju denar, bi bili radi poleg vsi, ko je v ospredju trdo delo, se ga marsikdo otepa. Ne spomni se, da je v vsem tem času kdaj kaj zlahka zaslužil in da mu je bilo kaj podarjeno. Kljub temu podjetje tako po prometu kot številu zaposlenih iz leta v leto raste.

Seveda nas zanima, kako prihaja podjetje do poslov. Ob tem omeni povezavo s podjetjem Microsoft, s katerim so vedno ustvarjali določen del prometa: "Microsoft nam je preko partnerskega programa že od samega začetka zagotovo pomagal pri razvoju in še vedno z njim odlično sodelujemo. Smo pa v teh letih pridobili celo vrsto strank in partnerjev iz različnih industrij, večinoma so to velika podjetja. Smo pa vedno pazili, da nam nikoli nobena stranka ali partner ni predstavljal večinskega deleža poslov in da nismo bili od njega odvisni."

Zanimiva pa je zgodba o tem, kako se prodajajo. Zgodba, za katero tudi Mišo Brus pravi, da bi jo deloma rad spremenil, pa mu nikakor ne uspe: "Sem se že kar malce navadil na logiko: 'Boljši ko sem, več sreče imam.' Se pravi, delaš veliko stvari, se ves čas trudiš, da bi jih delal odlično ali čim bolje in z nekim načrtom oziroma ciljem, ne veš pa, kam natančno te bo stvar pripeljala. Najpomembnejša je poslovna etika in želja po odličnosti. Držim se načel in od njih pravzaprav ne odstopam. Če zaradi tega z nekaterimi podjetji ne moremo delati, tudi prav. Vedno sem bil nagnjen tudi k temu, da poskušam zmanjševati tveganja, če bi šlo kaj narobe. Tako je nastalo, da imamo zdaj zelo veliko različnih strank iz veliko različnih branž, iz različnih držav in različno velike projekte. Naša področja so tako informacijska podpora in svetovanje pri uvedbi upravljanja identitet (Identity management), upravljanja projektov in portfelja projektov (Project management), razvoja ljudi pri delu (Human resources management), portalov sharepoint, platform B2B, proizvodnih informacijskih sistemov in tako naprej... Predvsem pa zelo veliko povsem nišnih rešitev za posebne stranke s specifičnimi zahtevami!'

Med njihovimi strankami so številna uspešna tuja in domača podjetja: "Za podjetje Akrapovič smo v sodelovanju z Microsoftom naredili informacijski sistem za podporo njihove partnerske mreže po celem svetu. Postavili smo upravljanje projektov na Akrapoviču, Telekomu, Elesu, SKB Banki, upravljanje identitet na Krki, enako postavljamo v Savdski Arabiji. Našo rešitev za upravljanje z ljudmi pri delu (eHRM) uporabljajo na primer različne banke – UniCredit banka v Ljubljani in Beogradu, Volksbank, Hypo Banka, Abanka, NLB Vita…. Zdaj postavljamo sistem tudi na Pošti Slovenije. Korporativne portale kot spletno platformo za komuniciranje smo postavili na Akrapoviču, Sandozu, Krki, Si.mobilu, TSmedii, Telekomu, Abanki… Torej mi poskušamo na veliko različnih področjih in nismo omejeni zgolj na bančno industrijo, farmacevtsko industrijo ali na primer na gradbeno industrijo. Vedno iščemo nove stvari. To ne pomeni, da orješ ledino, ampak na primer nove poslovne modele, nove vsebine in s tem širiš nabor končnih kupcev. Tekmuješ na področjih, na katerih drugih še ni, ali pa na nekem ustaljenem področju poskušaš narediti drugače in bolje."

A za to, da se lahko širijo na vsa ta področja, je potrebno veliko znanja, predvsem pa poznavanje vseh procesov, ki jih njihovi produkti urejajo. Tehnično znanje programiranja je eno, poznavanje procesov drugo, in ker tudi nas preseneti širok nabor njihovih lastnih produktov, nas zanima, kako so prišli do njih. "Jaz sem se dolgo ukvarjal s projektnim managementom in naše podjetje je imelo lastno podporo za projektni management že takrat, ko sva bila v podjetju zgolj dva zaposlena. Pa bi lahko takrat mirno uporabljali kar Excel ali mail. Ampak to našo rešitev smo nato ponudili tudi drugim strankam in uspelo nam je. Tudi z našo rešitvijo za upravljanje kadrov je bilo podobno. Sam sem o tem prebral veliko knjig in veliko razmišljal o tem, kako v podjetju vzpostaviti neke človeške odnose, da se bo znotraj podjetja razvila neka pripadnost podjetju. In zopet smo rešitev, ki jo uporabljamo znotraj našega podjetja, ponudili tudi drugim in uspeli. Rešitev za upravljanje identitet je posledica zakonske ureditve, ampak danes smo svetovalci za to področje. Iz nas nekaterih je zraslo to, da smo obvladali tudi vsebinsko področje, in to podprli z neko platformo. Imate podjetja, ki so specializirana za svetovanje in zanemarjajo implementacijo, in imate podjetja, ki delajo IT, pa ne vedo kaj dosti o vsebini. Jaz poskušam to povezati. Kjer te povezave ni, veliko projektov propade."

S svojo podjetniško filozofijo je očitno uspešen in je – kot kaže – ne namerava spreminjati. Opiše jo takole: "Lahko se vprašaš, katera podjetja so najboljša? Katera velika podjetja vedo, v čem so enaka vsem podjetjem na trgu in v čem različna, boljša? Poiskati želimo podjetja, ki vedo, kje je njihovo znanje, 'know-how', ki jih razlikuje od drugih, a ne najdejo informacijske rešitve, ki jih podpira in so pripravljena z našim znanjem in razumevanjem ustvariti tako rešitev in jo implementirati. Naša druga stranka po velikosti je multinacionalka Hilti, ki v 120 državah po svetu naredi letno okoli 4,5 milijarde evrov prometa. Mi smo skupaj z njimi razvili program, ki inženirjem pomaga pri  načrtovanju zahtevnih gradbenih projektov. S tem orodjem podjetje Hilti nase veže svoje stranke in povečuje prodajo. In takih projektov je ogromno. Zame najboljše stranke so tiste, ki razumejo sebe, ki vedo, kje so specifične, potem pa moramo mi ustvariti zavest, da smo mi najboljše podjetje za to, da jim to specifiko informacijsko podpremo. Informacijske rešitve za Hilti omenjam predvsem zato, ker smo bili zanje tudi nagrajeni. Takih primerov in specifičnih rešitev za velike stranke je še precej več.''

Pri razvoju podjetja veliko pozornosti posvečajo tudi kadrovanju. Kot izvemo, tudi kadrovske potrebe načrtujejo dovolj časa vnaprej: "Jaz se ne začnem spraševati, kje bom staknil kakšnega študenta v trenutku, ko stranka naroči neki posel. Na ta način ne morem zagotavljati kakovosti. Tako na naš strošek nekako na zalogo pogosto vzamemo nekaj ljudi, ki jih nato počasi vključujemo v projekte in nato, ko pride nov posel, že lahko dodajo neko vrednost. Vsi zaposleni so pri nas zaposleni za nedoločen čas. Vse to pa je naša investicija in tveganje, ki je stranke pogosto ne vidijo na prvi pogled.''

Kadre iščejo ves čas, vsak, ki ga zanima delo v podjetju Agito, pa se na začetku spopade s testi, ki jih je Mišo Brus pripravil že pred leti: ''Testne naloge, s katerimi sem preverjal kandidate za sodelovanje, sem pripravil že pred več kot petnajstimi leti. Sedaj so jih kolegi le še malce prilagodili novim tehnologijam. In te testne naloge morajo vsi, ki so se prijavili, rešiti, še preden pridejo na razgovor. Verjamem, da s tem marsikoga tudi odvrnemo. Ampak eno je napisati življenjepis in vanj umestiti vse, kar je res, in mogoče tudi kaj, kar ni, drugo pa je znanje in neka širina, ki ju nekdo pokaže z rešitvijo neke trivialne naloge, ki kandidatu vzame eno ali dve uri. Nekaj pa je še pomembnejše. S tem pokažeš svoj odnos. Ne samo da svoj življenjepis pošlješ na 100 različnih naslovov in čakaš, da te bo nekdo kontaktiral, ampak si dejansko pripravljen tudi delati. Ti ne moreš vklopiti štoparice in meriti, koliko vrstic kode bo nekdo napisal v eni uri. Človek se mora z delom poistovetiti, mora razumeti, kaj dela, in to mora delati rad! Najpomembnejše je, da vsak zase ve, v čem je dober, in si poišče službo, kjer bo ta potencial lahko izkoristil, ne pa da se muči v nekem napačnem podjetju, samo za to ker mu je tam mogoče udobno. Lani se je za delo v našem podjetju prijavilo 350 ljudi. Naloge, ki sem jih omenil, nam je vrnilo malo več kot 20 ljudi. Prepričan sem, da je te naloge znalo rešiti mnogo več ljudi, samo dalo se jim ni.'

Zaradi narave njihovega dela pogosto spoznavajo ustroj in način delovanja svojih naročnikov in se srečajo tudi z marsikakšno poslovno skrivnostjo: "Poslovne skrivnosti so v storitveni dejavnosti v osnovi zavarovane s pogodbami in pa s postopki, ki zagotavljajo tako varovanje. Pri nekaterih projektih imamo na primer z našimi zaposlenimi podpisane še dodatne posebne pogodbe o varovanju osebnih podatkov. Vedno poskrbimo tudi, da je s pogodbo jasno razmejeno, kaj je njihov 'know-how' in kaj je naš 'know-how'. Ker ne delamo s podizvajalci, informacije in intelektualno lastnino tudi bistveno lažje nadzorujemo. Nekatere stranke imajo tudi možnost, da v katerem koli trenutku pridejo v naše podjetje in preverijo, kako so njihovi podatki zaščiteni."

V preteklosti so se že spopadli s takimi revizijami in jih tudi uspešno prestali, zaradi česar njihov ugled vedno bolj raste. Pogovor končamo s kratkim sprehodom po novih, urejenih poslovnih prostorih, kjer je že danes vse pripravljeno za prihod novih sodelavcev. Kot kaže, jih bo vsako leto več.