Podjetje ARAG je na slovenski trg vstopilo leta 2004 in Slovencem kot prvo in še danes edino ponudilo zavarovanje pravne zaščite. Drugih zavarovanj ne ponujajo. Marka Vončino, direktorja slovenske podružnice zavarovalnice ARAG, smo za začetek povprašali o tem, koliko je resnice v tem, da naj bi že nalepka ARAG na avtomobilu odganjala policiste in nesreče. V smehu nam je odgovoril: "Ja, res je, da zavarovanje krije tudi postopke oziroma spore, ki jih ima posameznik s policijo, in možno je, da so nato v samem postopku policisti, vsaj tisti, ki nas poznajo, bolj previdni oziroma bolj striktno vodijo postopek, saj vedo, da obstaja večja možnost, da se bo stranka s pomočjo odvetnika pritožila nad izrekom kazni."

Sama sklenitev zavarovanja je izredno preprosta, kar je spoznalo že na tisoče Slovencev, ki so si zavarovanje pravne zaščite zagotovili kar prek spletne strani podjetja, drugi, ki si želijo pred sklenitvijo še kakšen osebni nasvet, se lahko vedno obrnejo na prodajne zastopnike, ki jim na podlagi izkušenj in znanj, ki so jih pridobili na rednih izobraževanjih, vedno primerno svetujejo.

"Ljudi poskušamo vedno opozoriti, da zavarovalnica zavaruje prihodnje dogodke in ne more kriti nečesa, kar se je že zgodilo, oziroma jaz pričakujem, da se bo zgodilo. V primerih, kjer je zadaj neki naključni dogodek, kot je na primer prometna nesreča, velja, da zavarovanje velja od tistega dne, ko stranka sklene zavarovanje. Skratka, če sem včeraj sklenil zavarovanje, danes pa sem imel prometno nesrečo, moje zavarovanje ta dogodek že krije. So pa določeni primeri, kjer imamo tako imenovane čakalne dobe, kamor sodijo na primer spori z institucijami, ki delujejo na socialnem področju (ZPIZ, ZZZS ...), in spori z delodajalci, kjer pa jaz lahko pričakujem, da se mi bo nekaj zgodilo, torej, da bom prejel neko odločbo ali kak drug pravni akt. Torej, če vidim, da gre podjetju slabo in da je možno, da me bo doletela odpoved, sklenem zavarovanje. Da bi ga lahko uveljavljal, mora nato preteči tri mesece, in če me odpustijo četrti mesec, bom svoje pravice na sodišču že lahko uveljavljal s pomočjo ARAG-a. Pri dednih in družinskih sporih je čakalna doba šest mesecev, pri sporih glede očetovstva pa devet mesecev. Seveda so stranke s tem seznanjene v splošnih pogojih."

Postopki pred sodiščem se pogosto navadnim smrtnikom zdijo težavni in nerazumljivi, težave pa običajno nastanejo že, ko ljudje ne vedo, na koga se obrniti v primeru spora.

"Mi stranko napotimo zgolj na prvi kontakt k odvetniku, ki ga damo na voljo. Ponavadi je tako, da nas stranka pokliče, nam predstavi svoj problem, tako da dobimo občutek, ali gre za problem s področja delovnega prava, ali pa kazensko, ali odškodninsko zadevo in nato ji, glede na to, iz katerega kraja je, svetujemo dva ali tri odvetnike, pri katerih naj se oglasi. Z njimi se nato pogovori bolj natančno in odloči, kakšen bo njen naslednji korak. Ali bo dovolj zgolj pisna pritožba na neki sklep ali pa da bo šla v tožbo. Odvetnik nato napiše kratko poročilo, na podlagi katerega mi izdamo stranki potrdilo, da je to krito. Tam dobi tudi poduk, da lahko v sporu nadaljuje z istim odvetnikom ali pa gre k odvetniku, ki si ga izbere sama. V tem primeru nas mora stranka le pravočasno obvestiti o tem, katerega odvetnika si je izbrala, da lahko z njim kontaktiramo in se z njim dogovorimo o načinu plačila. V Sloveniji nam tudi zakon o zavarovalništvu nalaga, da strank ne smemo omejevati na 'svoje' odvetnike. Mislim, da bi v nasprotnem primeru reagirala tudi odvetniška zbornica," nam je to, kako poteka prvi stik odvetnika in stranke, razložil gospod Vončina in dodal:

Kljub temu, da se odvetniške pisarne ne smejo reklamirati, je nekaterim v Sloveniji uspelo doseči skoraj kultni status. Med ljudmi veljajo za nepremagljive, a hkrati dostopne le tistim z globokimi denarnicami, a kot smo izvedeli, pot do njih le ni tako težavna: "Ne, tako imenovane zvezdniške odvetniške pisarne se nas ne izogibajo. Tako si naše stranke izberejo odvetniške pisarne, kot so Čeferin, Senica ali Matoz, treba pa je vedeti, da pri njih dela več deset odvetnikov in da ime na odvetniški pisarni je nekaj, oseba, ki vas zastopa na sodišču, pa nekaj drugega. Je pa to odločitev stranke, h komu želi iti. K tistemu, ki je zelo znan, ali k nekomu, ki se bo bolj zavzel za njo. Treba je pač vedeti, da znani imajo veliko dela, časa pa ravno toliko kot vsi ostali."

Glede na to, da v Sloveniji velja enotna odvetniška tarifa, nas je zanimalo tudi, če kljub temu opazijo odstopanja pri računih, ki jih izdajajo posamezne odvetniške pisarne.
"Seveda obstajajo tudi odstopanja. Veste, mi vidimo dosti računov. Stranka, ki gre enkrat k odvetniku, vidi enega in niti ne ve, ali je plačala preveč ali premalo, oziroma se z računa najbrž niti ne znajde. Odvisno je seveda, ali odvetniška pisarna računa po stari ali novi tarifi. Negativne kritike s strani odvetniške zbornice nismo doživeli. Oni sami se ne smejo oglaševati. Tudi malce hecna bi bila reklama: 'Tožite se čim več!', tako da jim kakršno koli izpostavljanje njihovega poklica koristi."

Stara ali nova tarifa, sodni zaostanki gor ali dol, za Slovence pregovorno velja, da se radi tožarimo. Ker podjetje ARAG posluje v kar 13 državah po svetu in ker so pomagali že več kot 10.000 Slovencem, je direktor slovenske podružnice zagotovo pravi človek, ki lahko to oceni:

Dolgotrajni procesi zagotovo dvigujejo stroške tudi ARAG-u, zato nas je zanimalo, ali imajo možnost na kakršen koli način posredovati, če opazijo, da se proces vleče po nepotrebnem.
"Stranka ima vedno možnost skleniti poravnavo. Tudi praksa na sodiščih je postala, da se na začetku spor vedno poskuša rešiti z mediacijo. In pogosto se stranke v strahu, da bi proces lahko trajal 5, 6, 7 let, pobotajo. Tudi te stroške krijemo mi. Torej mi krijemo spor tako v sodnem kot izvensodnem postopku, važno je le, da se stvar zaključi. Tega vpliva, da bi strankam lahko ukazali, naj se pobotajo, pa nimamo."

Zanimala nas je tudi primerjava našega pravnega sistema s tujino in Marko Vončina je z nami delil nekaj zanimivih zgodb:
"Pri nas smo imeli primer slovenskega smučarja, ki se je v Mokrinah (Nassfeld) poškodoval, ko je pri smučanju naletel na skrito betonsko škarpo. Poklicali so reševalce, prišel je helikopter, oskrbeli so ga in odpeljali v bolnišnico v Celovec in nato čez nekaj dni z rešilcem v bolnišnico v Sloveniji. Ker je bil na smučanju samo en dan, za to ni sklepal posebnega zavarovanja, in tako mora sedaj iz svojega žepa kriti okoli 6.000 evrov helikopterskega prevoza, poleg tega, da je bil konkretno polomljen in ima uničeno smučarsko opremo.
Mi smo ga napotili na tujega avstrijskega odvetnika, s pomočjo katerega je vložil zahtevek. In te dni imajo prvo obravnavo, ki pa jo je sodnica sklicala kar na smučišču, tako da bodo takoj videli, za kaj je šlo. Imamo izredno veliko primerov slovenskih smučarjev, ki so v tujini poškodovani ali pa oni koga poškodujejo. In ti primeri so lahko zelo neugodni, saj te hitro lahko doleti kazenska ovadba, ob tem pa je sam proces dokazovanja izredno težak, saj so pogosto udeleženci iz drugih držav. Tako imamo primer, kjer je povzročitelj iz Nemčije, ena priča je iz Nizozemske, druga pa iz Češke. Da bi jih dobili na sodišče, pa jim je potrebno povrniti stroške.
Imeli smo tudi primer nesreče na smučišču, ko je sodnica prestavila obravnavo za toliko časa, da bo na smučišču zopet zapadel sneg, da bodo izvedenci lahko opravili svoje delo. Skratka v tujini sodstvo deluje malce drugače kot pri nas."

Znesek kritja je omejen na 100.000 evrov po posameznem škodnem dogodku. Za zdaj še ni bilo Slovenca, ki bi ta znesek presegel. Kot nam je razložil Marko Vončina, lahko težave nastanejo pri sporih, ki potekajo v tujini: "V tujini zelo hitro prideš na 60.000–70.000 evrov. Imeli smo primer na avstrijskem Koroškem, kjer smo na koncu plačali 37.000 evrov, pa je šlo za zelo enostavno prometno nesrečo. Pri smučarskem primeru, o katerem sem govoril prej, predvidevamo, da bomo v primeru poraza na sodišču plačali 40.000–50.000 evrov. V Sloveniji pa mislim, da je do sedaj najvišji primer 35.000 evrov. Tu gre seveda za odškodninske tožbe. Manjši primeri, kot so na primer delovni spori, pa se gibljejo na primer med 1.000 in 1.500 evri na prvi stopnji in nato še okoli 1.000 evrov na drugi stopnji."

Glede na to, da živimo v precej negotovih časih, in glede na to, da se v Sloveniji vedno večkrat izkaže, da so dogovori bolj malo vredni, je vsaka možnost zaščite pravic več kot dobrodošla.