Ko smo klicali lastnika in ustanovitelja skupine Alfa-M Marka Konciljo, nas je ujel malce nepripravljene. Ko smo se dogovarjali, kdaj bomo opravili intervju, nam je v maniri uspešnega zaposlenega podjetnika odgovoril: "Lahko že jutri, ampak ne pred osmo, ker imam po šesti neke opravke."

Glede na to, da smo sredi počitniške sezone, nas je odgovor presenetil, pa je bilo čisto vseeno, ali je mislil zjutraj ali zvečer. No, kljub temu da smo novinarji precej prilagodljiva bitja, je pogovor za ta članek nastal nekaj dni pozneje.

Jedro skupine Alfa M, katere ustanovitelj in lastnik je naš tokratni sogovornik v rubriki Glasniki uspeha, je podjetje Alfa M, ki je nastalo leta 2004 in se ukvarja s suhomontažno gradnjo. Poleg tega skupino sestavljata še podjetji Alfa Natura in Alfa Interier, v katerih je Marko del lastništva (25 odstotkov) odstopil vodilnim kadrom v podjetjih.

"Alfa interier je inženiring za notranjo opremo poslovnih prostorov. Torej od pisarn, hotelov, vrtcev, šol ... S tem podjetjem smo nekaj poslov opravili tudi že v tujini. Trudimo se z Rusijo, nekaj pisarn pa smo naredili tudi že v Londonu.

V Alfa Naturi delamo montažne objekte, leseno gradnjo, se pravi večstanovanjske objekte. S športnim tehnologom gospodom Urbancem smo razvili oziroma je on patentiral postavitev multifunkcijske športne dvorane, ki jo sedaj v modularni obliki pripravljamo za trg. Za tovrstne objekte vlada na trgu izredno zanimanje. Tako na avstrijskem in nemškem trgu kot na francoskem in ruskem. Zanimanje je veliko in upam, da bomo lahko v tem segmentu prosperirali v nadaljevanju."

Njegovo podjetje je predlanskim doseglo 25-odstotno rast, lansko leto celo 30-odstotno, kar je za podjetje, ki deluje na trgu, ki ga je kriza najbolj prizadela, spoštovanja vreden poslovni rezultat. A uspešni podjetniki vedo, da je treba biti ob hitri rasti izredno pazljiv.

"Leta 2008 smo se zavestno malce ustavili, da smo se konsolidirali. V resnici je kriza, ki je sedaj prišla, najbolj prizadela gradbeni sektor, kar gre nam kar malce na roko, saj smo za letošnje oziroma naslednje leto zopet načrtovali konsolidacijo, ustavitev oziroma kontrolo. Preverili bomo, kje smo, mogoče celo storili kakšen korak nazaj, premešali karte in šli naprej. Četudi se sliši malce čudno, nam v tem pogledu kriza koristi, ker nas v tem času konkurenca ne more po levi in desni prehiteti, saj tega ne dopuščajo razmere na trgu. Smo tudi korak ali dva pred njimi, vsaj kar se tiče obsega poslovanja in strokovnega kadra. Smo podjetje v Sloveniji, ki ima ta trenutek največ vodij projektov s področja suhomontažnih gradenj."

A daleč od tega, da bi se Marko Koncilja s svojimi zaposlenimi bal rasti.
"Leta 2008, ko krize še ni bilo čutiti, smo rasli izredno hitro in smo postali preveliki za slovenski trg, in s tako rastjo zgodba ne bi šla več naprej. Zato smo se odločili za širitev in začeli razvijati sistem montažne gradnje s križno lepljenim lesom. To je bilo za nas izredno pomembno, saj se je ta element gradnje takrat v Avstriji in Nemčiji začel množično pojavljati na trgu. Sistem omogoča tudi gradnjo v nadstropjih, kar pomeni, da lahko gradimo objekte, visoke do 6 nadstropij. Istočasno smo začeli razmišljati tudi o tujini, vendar ker se je situacija na trgu začela drastično zaostrovati, je bilo potrebno več volje, dela in energije vložiti v premagovanje domačih težav."

"Dejstvo je, da je velika rast razmeroma velik problem. V naši dejavnosti za rast potrebuješ zelo veliko tehničnega kadra, veliko strokovnega kadra. Če ga hočeš imeti, je to zelo drago, kar pa je v današnjih časih zelo težko servisirati."

Kot nam še pove, so imeli čisto na samem začetku nekaj težav pri pridobivanju strokovnega kadra, saj niso imeli referenc, a se je to hitro spremenilo. Danes tovrstnih težav nimajo več. Poleg ljudi, ki so zaposleni v skupini, se zavedajo tudi izrednega pomena kooperantov:

"Že na začetku smo vedeli, da bo za naš razvoj izredno pomembna mreža kakovostnih kooperantov. Ob prihodu krize smo bili tudi eno redkih podjetij, ki je kompenziralo nastale pretrese na trgu na trgu na svojih plečih, zato da so naši podizvajalci lahko normalno delali in živeli, ne glede na to, ali smo mi dobili posel plačan ali ne. Danes lahko tako z našo mrežo kooperantov ter vsemi tremi podjetji sestavimo ekipo 250–300 ljudi na dan, ki delajo na objektu. Zgolj na suhomontaži pa nas je do sedaj delalo skupaj največ 230 ljudi. V povprečju je za nas v lanskem letu delalo 160 ljudi na dan."

Kljub temu da podjetje sicer nima lastnega kadrovskega oddelka, se vidi, da se veliko energije in dejavnosti usmerja v odnos z zaposlenimi. Pripadnost podjetju se stimulira na več načinov.
"Ve se, da smo podjetje, ki veliko da na dobro počutje zaposlenih, ki zna dobre delavce nagraditi, jih stimulirati tudi z različnimi družabnimi in športnim aktivnostmi. Vsako leto organiziramo teambuilding za vse zaposlene in kooperante, vodstveni kader pa se spomladi odpravi na izobraževanje, ki pa mu je vedno dodana tudi zabavna nota."

A skrb za dobro počutje se ne konča pri družabnih in športnih aktivnostih. Zavedanje, da so ljudje za dobro opravljeno delo radi pohvaljeni, se kaže tudi v tem, da s svojimi projekti sodelujejo na številnih tekmovanjih in prav vsako leto prejmejo kakšno priznanje.

"Mi se trudimo, da ne glede na to, kakšno ceno dosežemo na trgu, projekt izvedemo maksimalno kvalitetno. Tudi glede na obseg dela, ki ga imamo, glede na to, da praviloma delamo za končne kupce, so projekti običajno zahtevnejši, tako kar se tiče izvedbe, detajlov kot tudi rokov. Tako da iz tega naslova vsako leto prejmemo kar nekaj nagrad, saj se prijavljamo na različna tekmovanja. Zdi se nam pomembno za ljudi, ki delajo v podjetju, da vidijo, da je njihovo delo cenjeno, da dobijo nagrade in da jih to še dodatno motivira. Po drugi strani pa se nam zdi prav, da tudi naročniki vidijo, da se trudimo delati maksimalno kvalitetno."

Kakovost njihovega dela je bila opažena tudi letos v Londonu, kjer so se kot prvo slovensko podjetje udeležili prestižnega mednarodnega tekmovanja Saint-Gobain Gypsum International Trophy.

"Mi smo tekmovali v segmentu suhomontažerjev. Tam lahko tekmuješ s projekti, ki so bili izvedeni v zadnjih dveh letih oziroma so v zaključni izvedbeni fazi. Strogo oko žirije nato oceni kakovost oblikovanja, izvirnost, posebne tehnike in težavnost izvedbe, protipožarno varnost, toplotno in zvočno izolacijo, prihranke energije in absorpcijo vlage. Običajno je nato tako, da nagrado (Grand Prix) prejme podjetje iz katere izmed finančno močnejših držav, ki nato nase prevzame organizacijo tekmovanja naslednje leto. Lani je tako zmagalo podjetje iz Anglije, zato je bilo tekmovanje v Londonu, naslednje leto bo tekmovanje po vsej verjetnosti v Švici, od koder prihaja zmagovalno podjetje."

Marko Koncilja je prvo gips ploščo privijačil leta 1988 in od takrat je suhomontaža del njegovega življenja. Kot pravi, je v teh časih pomembnih vsakih deset minut, ki jih lahko sam ali njegovi zaposleni posvetijo podjetju. Seveda nas je zanimalo, kako se ta uspeh kaže v vsakdanjem življenju, a ostaja skromen: "Materialne dobrine mi ne pomenijo prav veliko. Jaz sicer delam za denar, ne delam pa zaradi denarja. Tega posla se nisem lotil za to, ker sem izračunal, koliko denarja bom pobasal na koncu. Jaz nimam vikendov in jaht. Življenje in denar posvečam podjetju in razvoju. Dejstvo je, da zaradi tega trpijo družina, prijatelji, družabno življenje, a razmere na trgu so trenutno take. Vodilni v podjetju so postali solastniki podjetji tudi za to, ker je bilo včasih treba delati tudi 20, 15 ur na dan. Poleg tega pa sam v poslu, ki ga delam, uživam in je to postal moj način življenja. Lahko bi rekel, da je to že skoraj ena stopnja naprej od deloholika."

Ko ga povprašamo še po nasvetu, ki bi ga zaupal tistim, ki se podajajo na podjetniško pot, se skorajda ponovi. "Ta trenutek jim težko svetujem kaj pametnega, ker so v Sloveniji razmere precej 'neumne'. Prostora za ljudi, ki si želijo delati, pa je vedno dovolj. Nekdo, ki verjame vase in v svojo idejo in je za to pripravljen delati in ne bo že na začetku razmišljal o vikendih, avtomobilih in čolnih, zagotovo lahko uspe."

O "neumnih" razmerah v Sloveniji je bilo med našim pogovorom izrečenih kar nekaj besed. A pri Marku Koncilji hitro vidiš, da ni človek, ki bi se zanašal na to, da mu bo država kaj dala ali kaj olajšala. Svoje priložnosti zna prepoznati sam. Tudi tiste zunaj države. Kot pravi, bodo že v 3–5 letih v tujini ustvarili od 30 do 50 odstotkov svoje realizacije. Mi mu verjamemo, pa tudi če bo vmes začel razmišljati o kakšnem vikendu ali jahti.