Potrebnih je bilo le nekaj uvodnih besed, da smo se soočili s prvim zelo jasnim stališčem o podjetništvu: 'Podjetnika ne nauči nihče nič. Podjetništvo je resnično le za pogumne in sposobne. Vsi ostali naj dajo roke stran, ker je škoda,' je za zanimiv začetek pogovora poskrbela gospa Anica.

Po tako smelem začetku, bi se podjetništva marsikdo ustrašil, a Anica Knez pravi, da je sicer res težko, a ne tako, da se ne bi splačalo poizkusiti. Sama se je podjetništva lotila, ker si je želela biti neodvisna. Ko jo vprašamo, kako se je znašla v dejavnosti, v kateri trenutno deluje, je kar malce začudena: 'Ja, poglejte, sončne elektrarne in obnovljivi viri energije, ja to je pa ja aktualno. Bi bila res neumnost ne zgrabiti tega.' Izkušenj na tem področju prej ni imela, a kot sama prizna, je imela vpogled v marsikaj, da pa je uspela, je šla čez veliko šolo: 'In še se šolam in predvidevam, da se bom, dokler ne bomo zaprli podjetja.'

Naša sogovornika menita, da smo Slovenci, ko pride do obnovljivih virov energije, dobro izobraženi. Seznanjeni smo z možnostmi, ki se nam nudijo. Seznanjeni smo z ekokrediti, ki jih ponujajo banke ali pa ekosklad, seznanjeni smo s tem, da država kar 15 let garantira odkup električne energije, proizvedene v sončni elektrarnah. A kot vedno, težave tičijo v podrobnostih. Tako se pogosto zgodi, da ljudje, ki se odločijo za uporabo obnovljivih virov, ne vedo, kako se lotiti administrativnih postopkov.

Kot nam pove Rado, pogosto ne vedo, da lahko elektriko, ki jo proizvedejo v sončni elektrarni, uporabljajo tudi sami. 'Celo velika podjetja, ki se odločijo za postavitev elektrarne, včasih tega ne vedo,' nam zaupa.

Seveda nas zanima, kdo v Sloveniji se odloča za uporabo postavitev sončnih elektrarn. 'Največ interesa je pri podjetjih in velikih kmetijah, kjer imajo velika poslopja. Problem pa je pri blokih. Interes je velik, a je projekte izredno težko izpeljati. Preveč je lastnikov, da bi bili vsi za. Poleg tega pa ni vsaka streha primerna za elektrarno. Kjer je preveč dimnikov in zračnikov, se tega ne da,' nam sogovornika povesta o težavah, na katere večkrat naletita.

V Sloveniji naj bi se kar 220 podjetij ukvarjalo s projektiranjem in postavljanjem sončnih elektrarn, kar pomeni, da je na prvi pogled konkurenca ogromna. A Anica Knez pravi: 'Za nas so konkurenca tisti, ki delajo dobro. Danes že skorajda vsak misli, da lahko postavlja sončne elektrarne. A pogosto se zgodi, da postavijo eno in nato nobene več. Slabo izvedeni projekti sicer škodujejo ugledu celotne branže, a za nas to pomeni le več dela, saj nas nato ljudje pokličejo na pomoč, da zadeve popravimo in jih nato tudi vzdržujemo.' Omenita tudi, da je zaradi konkurence pritisk na cene velik, da je slabše plačano tudi delo, zaradi česar se projektov lotevajo tudi ljudje, ki za to niso usposobljeni.

Razvoj je pomemben del podjetja. V teh dneh tako čakajo na certifikat za izum, ki so ga patentirali edini v Evropi. Gre za zasilni izklop zaradi požara. Gasilci namreč ne upajo in ne morejo gasiti objektov, ki imajo na strehi sončno elektrarno. Rado nam pojasni: 'Tudi če v spodnjem delu objekta prekinete izmenično napetost, moduli na strehi še vedno delajo in neprestano proizvajajo napetost. Mi pa smo razvili in patentirali stikalo, ki ugasne tudi to.'

Pot do patenta pa ni bila lahka. 'Na začetku sem kar obupal,' pravi Rado, 'potem pa so me prepričali.' Najeli so podjetje, ki jim je pomagalo pri vseh postopkih in pri pripravi dokumentacije. Tako so potrebovali pol leta za razvoj izuma in dober mesec za prijavo mednarodnega patenta.

Izum je že sedaj naletel na izredno dober odziv, širši javnosti pa ga bodo prvič predstavili na sejmu v Celju. O tem, kako deluje, pa bodo informirali tudi gasilske enote.

Pogovor nanese tudi na državo in banke. Država namreč garantira, da bo kar 15 let po garantiranih cenah odkupovala elektriko, proizvedeno v sončnih elektrarnah, zaradi česar je postavitev take elektrarne praktično posel, ki ne more propasti. Tako imajo številne naročnike, ki postavljajo že drugo ali pa tretjo elektrarno. A kot ugotavljata naša sogovornika, se vse prepogosto zatakne pri bankah, ki zahtevajo vedno nova soglasja in vedno večje garancije. A ko Anico vprašamo, kaj naj bi se v njihovem sektorju dogajalo v naslednjih letih, iz nje zaveje optimizem:' Ja, jaz mislim, da bi to moralo iti samo še navzgor. Nič navzdol. Če pogledamo po svetu, lahko vidimo, da so države pokrite s tem. Mi imamo tega še vedno premalo. Premalo izkoriščamo obnovljive vire.'

Mi ji verjamemo, da bo šlo samo še navzgor. Kajti prepogosto v naši državi pozabljamo, da je podjetnikom, ki imajo vizijo, željo, znanje in potrebno energijo, potrebno verjeti.