Janez Zgonec ima skromne ambicije: 'Jaz nimam kakšnih večjih želja, da bi se širil. Mi je kar všeč, če vse ostane na tej 'obrtniški ravni'.

V resnici to pomeni, da ima podjetje 600.000 evrov letnega prometa ob šestih zaposlenih. Kot pravi Janez so zaradi svoje majhnosti lahko bolj fleksibilni, prilagodljivi in hitreje odzivni.
Tako so se zelo hitro prilagodili tudi razmeram na trgu in krize praktično niso občutili. 'Lansko leto smo poslovali celo najbolje doslej. Ne samo po prometu, tudi po dobičku.'

A kot pravi so razmere na trgu le bolj ostre, kot so bile pred leti: 'Stranke so bolj zahtevne. Tudi zaradi velike konkurence vedo, da se lahko pogajajo za ceno, kar pomeni, da hočejo za denar, ki ga plačajo, dobiti maksimalno kvaliteto.' Ob tem v podjetju Zgonec d.o.o., ki se na trgu predstavlja z blagovno znamko DorJan, menijo, da za dober in pameten nakup vedno potrebno imeti v mislih, da nihče ni tako bogat, da bi kupoval poceni.

Navezanost na stranke se kaže tudi pri razvoju izdelkov: 'Največ idej v naše podjetje prinesejo stranke. Skozi njihove želje in zahteve se razvijajo tudi naši izdelki.' Kot nam pove gredo trendi na področju stavbnega pohištva v nizko energetske izdelke, ki omogočajo dobro izolacijo. Tako bodo na trgu ponudili vrata, ki so narejena izključno za pasivne gradnje, pri katerih je cel sistem prilagojen termoizolativnosti, ob tem pa nosilnost vrat ne trpi.
 

Ko ga povprašamo o vplivu vrat na varnost pred vlomilci nam ponudi zanimiv odgovor: 'Čez vhodna vrata praviloma vlomilci ne hodijo več. Če vidijo, da imajo vrata večtočkovno zaklepanje, obupajo, ali pa raje poiščejo drugo pot.'

O razliki med delom v službi in načinom življenja, ki ga prinese podjetništvo pove: 'Glavna razlika je zagotovo delovni čas. Namesto osem ur, si v službi cel dan. Obseg dela se seveda poveča. Razmišljaš o vsem: O tem, kje bi delal, kaj bi delal, kako bi delal.'

Ko je razmišljal o tem s kom bo delal, se je zanesel na družino in prijatelje: 'Dober kakovosten kader je v Sloveniji zelo težko dobiti. Občutek imam, da se pri nas vsi delavci zavedajo pravic, veliko manj pa dolžnosti. V podjetju, kot je naše, je potrebno veliko prilagajanja. Včasih je dela več, včasih ga je manj. Zaradi narave našega dela imamo sezonske šoke. A ker so v našem podjetju zaposleni samo družinski člani ali pa prijatelji, s tem nimamo težav.'

Sicer prizna, da ima delo v tako bližnjem krogu ljudi tudi kakšno slabost, saj se včasih reče tudi kaj, kar se v drugačnem delovnem okolju nebi. A kot doda, po drugi strani marsičesa niti ni treba povedati, ker se razumejo tudi brez besed.

Ko pogovor nanese na te dni priljubljeno tematiko o pregovorni delavnosti Slovencev, nam pove, da se po njegovem mnenju pri nas veliko dela: ' Veste v proizvodnji se res veliko dela, bistveno več kot drugje. Tam so postavljene norme. Ko pa pridemo do del, ki so odvisna od samoiniciative, pa Slovenci radi oddelamo kakšno uro manj. Tisto, kar pa se zdi mojim poslovnim partnerjem iz tujine neverjetno pa je, da sredi dneva okoli poldneva pridejo v državno institucijo in ni nikogar, ki bi jim lahko pomagal, ker so z delom že zaključili.'

Po njegovem mnenju je pravo delo pri nas preslabo ovrednoteno, precenjena pa se mu zdi izobrazba. 'Včasih imam občutek, da se ljudje z višjo stopnjo izobrazbe niti ne vprašajo kako bi lahko podjetju pomagali in kaj bi lahko za podjetje storili, ampak so mnenja, da jim zaradi izobrazbe dobro plačilo že kar pripada. Ali so si plačilo zaslužili ali ne, pogosto niti ne pomislijo.'

Sam pri zaposlovanju novih sodelavcev na izobrazbo ne gleda. 'Pri nas imajo ljudje trimesečni poskusni rok, kjer zelo hitro vidiš, kdo je iz pravega testa in kdo ne. Kot rečeno pa smo sedaj v podjetju le še družinski člani in prijatelji.' Sam pravi, da je pristaš načela, ki ga zagovarja Zoran Janković: 'Najprej pokaži kaj znaš, potem pa povej, koliko hočeš za to. Ne pa najprej vprašati, koliko boš imel plače.'

Pove še, da je v branži kot je njegova, veliko težav zaradi toge slovenske zakonodaje, ki praktično onemogoča nagrajevanje z zvišanjem plače, ali pa kaznovanje z znižanjem plače: 'Na žalost je pri nas tako, da če želim delavca z denarjem nagraditi za njegovo dobro delo ima največ od tega Davčna uprava. Delavec sam vidi bolj malo denarja, slabega delavca pa tako ali tako ne moreš plačati tako slabo, de ne bi zmogel on delati še slabše. Zato se pri nas poslužujemo drugih načinov motivacije in nagrajevanja.'

Zanima nas tudi, kako zna kot uspešen podjetnik nagraditi samega sebe. Pove nam, da je šel predvsem na začetku njegove poti, v podjetje ves čas in ves denar. A se je to sedaj spremenilo: 'Veste človek se zamisli, kaj ima od tega, če ves čas samo dela. Tako imam sedaj tudi jaz delovni čas in popoldne delam le še izjemoma. Posel je utečen in sedaj lahko čas in zasluženi denar namenim tudi kam drugam.'

Ko na dvorišču pred delavnico ob ročno izdelanem vozilu za avtokros ugotavljamo čemu posveča prosti čas in denar, beseda nanese tudi na to, ali bi se, če bi imel možnost, ponovno odločil za podjetništvo. Hudomušno nam odgovori:' Bi! Ampak dvajset let nazaj. Danes zagotovo ne.'