Stanislav Pšeničnik je lastnik družbe Hotel Sava Rogaška, kar pomeni, da ima v lasti enega najlepših in največjih hotelov, ki so zrasli v Rogaški. Po izobrazbi je sicer univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva, svojo poslovno pot pa je začel v tovarni olja kot komercialist, a hitro napredoval v direktorja kmetijske zadruge. A takoj, ko se je na začetku devetdesetih v Sloveniji pojavila možnost samostojne podjetniške poti, je ustanovil podjetje S.P. PLOD, d. o. o., ki se je ukvarjalo z grosistično prodajo sadja in zelenjave. 'Do leta 2000 ni bilo konkurence, ker so bili prej samo monopoli podjetij Sadje – Zelenjava in Povrtnina Maribor, kar je bilo zelo ugodno, saj je to pomenilo, da je trg prazen in takrat smo si ustvarili prvi denar.' Leta 2000 se je odločil za nakup turistično-zdraviliškega kompleksa v Rogaški, hotelov Sava in Zagreb, ki ju je kupil od Banke Celje.

'Na začetku je bilo težje.V časih, ko se je pri nas podjetništvo šele razvijalo. Pri nakupu smo imeli izredne težave. Banka Celje, ki je bila prodajalec, nakupa ni želela financirati. Nato smo finančne vire iskali drugod v Sloveniji, vendar nismo uspeli, tako da smo morali kredite najeti v tujini. Pozneje smo kot dobro gospodarji kredite dobivali lažje. Tudi danes nimamo nikakršnih težav, ker v vsem svojem podjetništvu od 1994 in do danes nismo niti za en dan zamudili z izplačili plač in niti za en dan s plačili bankam.'

Kot nam razloži, so po prevzemu dali priložnost vsem, ki so bili v hotelu zaposleni. Veliko so vložili tudi v izobraževanje kadrov. 'Danes smo znani kot hotel, ki ima dobre usluge in storitve. Prejmemo izredno veliko pohval na račun domačnosti in kakovostne storitve, zaradi česar se gosti radi vračajo.'

'Nato smo počasi začeli obnovo. Sam nakup je stal 15 milijonov takratnih nemških mark, a smo v tem času v obnovo vložili že bistveno več, kot smo dali za nakup.' Kljub veliki investiciji vložka ne obžaluje, saj danes kar 50 odstotkov gostov predstavljajo premožnejši Rusi. 'Včasih so bili to Italijani, a danes zaradi krize ta trg upada, čeprav se na klasičnih trgih, kot so Avstrija, Nemčija Italija, še vedno zelo trudimo.'

Prestop iz prodaje sadja in zelenjave v turizem ni bil enostaven, a kot je povedal naš sogovornik: ' Pri vseh podjetjih gre za ustvarjanje dobička. Mi smo takoj po nakupu ustanovili družbo za upravljanje in začeli delati na trženju, torej povečevanju števila gostov ter na izboljševanju kakovosti storitev. Mi smo, kot se na spletnih straneh vidi, naš hotel proglasili za najboljši hotel v Rogaški Slatini. Kar tudi je. To je pač odraz tistega, kar povedo gosti'.

Skozi pogovor je vidno, da gospod Pšeničnik dobro ve, kdo so gosti, ki bivajo pri njem v hotelu. Med tistimi, ki prihajajo iz Rusije, so tudi veliki zvezdniki, poslanci ruskega parlamenta Dume in super bogati poslovneži: 'Ljudje v marketingu vedno vedo, kdo prihaja k nam in me vedno opozorijo na VIP-goste. Kolikor mi čas dopušča, se vedno rad pogovarjam z gosti, pomembnejše vedno povabim na kakšno pijačo ali mogoče kosilo, kar se mi je v preteklosti že obrestovalo.'

Ko ga povprašamo o željah, ki jih imajo njegovi najbolj petični in bogati gosti, je precej takten: 'Zanimivo je, da tisti, ki imajo res veliko denarja, niso posebej zahtevni. Jasno je, da kar hotel mora nuditi, nudimo, da pa bi si posebej izmišljevali, pa ne morem reči. Mogoče je to bolj opazno le pri tistih, ki so na hitro obogateli.'

Med ruskimi gosti je našel tudi potencialne poslovne partnerje: 'Imam poslovne partnerje, ki bi želeli sofinancirati izgradnjo novega hotela. Mi smo že pred krizo dobili gradbeno dovoljenje in dokončali projekt za nov hotel s petimi zvezdicami z delovnim imenom Alfa, a smo klub odobritvi evropskih sredstev v višini 4 milijone evrov zaradi krize projekt dali v mirovanje. 'Eden izmed gostov sedaj ponuja sofinanciranje v višini 50 odstotkov, tako da bomo videli, kaj bo.'

Kot smo izvedeli ob sproščenem kramljanju, je dobil tudi že ponudbe za odkup hotela Sava. 'A ga ne dam!', zatrdi tako odločno, da mu verjamemo, da ga ne bo nikoli prodal. Kot nam zaupa, ruski poslovneži tudi, medtem ko so na dopustu, iščejo priložnosti, kam vložiti ogromne kupe denarja, ki so se stekli v njihove žepe, predvsem po zaslugi naravnih bogastev. Med gosti iz Rusije je našel poslovne partnerje, ki naj bi skrbeli za prodajo vode, ki bi morala na prodajne police priti iz njegove nove polnilnice.

Voda iz Rogaške Slatine je že več kot 400 let znana po svojih zdravilnih učinkih. Z njo naj bi se včasih zdravili in krepčali cesarji, grofi in ostalo plemstvo. Pili naj bi jo po vseh evropskih dvorih, prav v hotelu, katerega lastnik je gospod Pšeničnik, sam avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef. 'Mi govorimo, da je to najbogatejša voda z magnezijem v svetu. Pozitivno vpliva na celoten organizem. Bi rekel, da ljudje, ki dalj časa pijejo to vodo, postanejo tudi boljše volje in se lažje sproščajo, podaljševala naj bi celo življenje.'

V devetnajstem stoletju so imeli koncesijo za polnjenje te vode dunajski lekarnarji. Voda iz Rogaške Slatine naj bi bila takrat tretja najbolj prodajana voda na svetu. Da bi jo zopet spravili na pota stare slave, je Stanislav Pšeničnik od slovenske vlade pridobil koncesijo za stekleničenje in prodajo vode, a se je tik pred tem, ko bi moral začeti s prodajo, zataknilo. Projekt, kljub temu da je polnilnica zgrajena, da so sklenjeni dogovori za prodajo na številnih tujih trgih, trenutno stoji. 'V projekt izgradnje polnilnice smo vložili 50 odstotkov lastnih sredstev in 50 odstotkov bančnih, kar je v današnjih časih izredno težko. Z državo smo podpisali koncesijsko pogodbo in se zavezali, da bomo zgradili polnilnico in v določenem roku začeli polniti vodo pod blagovno znamko ROI. Sedaj pa nas je država, po mojem mnenju, neupravičeno ustavila. Menim pa, da bo po določenem roku ta zadeva stekla in bomo začeli vodo prodajati na evropskem tržišču še prej pa v Rusiji.'

Naš sogovornik te težave ne želi preveč izpostavljati, a kot pravi: 'Težava je nastala, ker se podjetje Droga Kolinska, ki je v lasti hrvaške Atlantic grupe, neupravičeno pritožuje na nam podeljeno koncesijo za našo vrtino s strani vlade Republike Slovenije.' Meni, da bo na dolgi rok s pridnostjo in poštenostjo stvar uspel izpeljati do konca.

Pogovor nanese še na njegovo vizijo turizma: 'Treba je delati na prepoznavnosti. V svetu smo še vedno premalo poznani. Slovenija ima resnično veliko naravnih danosti in lepot, ki bi lahko pritegnile še veliko več turistov, a smo premalo poznani. Ne boste verjeli, a Rusi se pozimi čudijo, kako bel sneg imamo.'

Po pogovoru nam Stanislav Pšeničnik s ponosom razkaže prenovljeni hotel. Pokaže tudi Hotel Zagreb, ki ga prenova še čaka. Prijetno kramljanje in druženje se nenadoma hitro zaključi. Jasno, obiskal ga je ruski veleposlanik dr. Doku Zavgajev.