Zgodbo o karieri in uspehu gospoda Jerale bomo začeli kar v njegovem otroštvu. Rojen je bil v Stražišču pri Kranju v družini z desetimi otroki. Ker je bilo denarja v družini malo, je že s šestimi leti poprijel za delo in po okoliških hribih raznašal časopis. "Da je mama z kakšn kr'h mela pa take stvari," nam pove v pristnem gorenjskem narečju. Od takrat nenehno dela.

Spomni se tudi očetovega nasveta: "Važno, da imaš poklic, potem pa boš že." Tako se je po osnovni šoli odločil izobraziti za avtomehanika. "Že kot mulc sem vedno nekaj 'šraufal' ter popravljal motorje in avtomobile prijateljem, znancem in sorodnikom. K meni so jih vozili vsi, saj so vedeli, kakšen sem. To je pač tisto veselje, ki ga imaš."

O začetku podjetniške poti pove: "Ko sva z ženo začela, nisva imela nič. Na lokaciji, kjer se danes nahajamo, včasih ni bilo nič. Staro porušeno poslopje in zemlja. Lastnik je bil gospod, ki sem mu vedno popravljal avto. Ko sem mu nekoč omenil, da imam namen kupiti parcelo, je enostavno rekel: 'Nič ne boš kupoval. Pokliči odvetnika in bova naredila prepis.' Tako sva za to parcelo podpisala izročilno pogodbo in tu je nato leta 1990 nastala prva delavnica."

Na slikah, ki jih ima g. Jerala v svoji delavnici, je spremljana rast njegovega podjetja. Od prve delavnice do objektov, ki v Virmašah ob glavni cesti med Škofjo Loko in Kranjem stojijo danes. Kot je ugotovil Dušan Jerala, se mora podjetje nenehno razvijati. Tako je že zagotovil pogoje, da bo tudi njegov sin, ki bo v kratkem prevzel dejavnost, lahko nadaljeval širitev. Kot izvemo, tudi stalno skrbi za svojo opremo, ki je redno servisirana oziroma po potrebi zamenjana.
"Veste, te zadeve morajo biti urejene. Mi na vsake nekaj let zamenjamo vse mašine. Pri nas se veliko ljudi tudi uči, saj jih iz tovarne (Goodyear Dunlop Sava Tires, op. p.) k nam pošiljajo na izobraževanje."

Kot nam zaupa, je poslovanje njegovega podjetja močno navezano na gorenjskega proizvajalca gum. "Tako vam bom povedal: Jaz sem sem bil 'savčan' že kot mulc. Sem za Savo igral nogomet, namizni tenis, košarko ... In v našem podjetju je težko dobiti pnevmatike katerega drugega proizvajalca."

Tako je danes podjetje Profil Jerala del franšizne mreže Vulco in zelo pomemben partner multinacionalke Goodyear Dunlop Sava Tires. O tem pričajo tudi številni pomembni obiski, ki jih je bil v zadnjih letih deležen. Tako je bil pri njih že dvakrat predsednik upravnega odbora multinacionalke Goodyear Rich Kramer skupaj s člani nadzornega odbora, v katerem sedijo predstavniki največjih svetovnih podjetij. Dušan v smehu pripomni: "Toliko denarja, kot ga je bilo takrat na našem dvorišču, ga Slovenija še ni videla." Glede na to, da je samo podjetje Goodyear vredno okoli tri milijarde dolarjev, ima verjetno kar prav.

Dušana povprašamo tudi o tem, ali je kdaj razmišljal, da bi svojo dejavnost preselil v kakšno bolj urbano okolje z več prebivalstva. "Tudi v tovarni (Goodyear Dunlop Sava Tires, op. p.) so mi večkrat namignili, da bi bilo mogoče dobro, če bi v Ljubljani odprli še eno lokacijo. A če povem po pravici: To, kar imamo, lahko realno obvladujemo. Za mene in za sina, za en rod, je to, kar imamo, popolnoma dovolj. Če bo sin delal pametno, stranke ima, temelje ima, ne rabi ničesar drugega."

Zagotovo zdravo razmišljanje, ki bi ga zdravniki lahko predpisali marsikomu v naši državi. Dušanu, njegovi filozofiji in življenjskim načelom zvesto sledijo tudi njegovi delavci. "Naše stranke povedo, kako so vesele, ko vsako leto, ko pridejo na servis ali menjavo gum, pri nas vedno vidijo iste obraze. V mojem podjetju fluktuacije delovne sile praktično ni. Zadnji, ki se nam je pridružil, je z nami že 10 let, drugače pa so delavci pri nas že 17, 18 let. Vsi imajo poklic. So bodisi strojniki bodisi mehaniki. Ker je sodobna tehnologija spremenila tudi naše delo, se redno udeležujejo tudi izobraževanj in šolanj, saj danes brez poznavanja sodobnih tehnologij in dela z računalnikom v avtomehanični delavnici ne moreš nič več narediti."

V delavnici je vedno tudi veliko vajencev, saj zgledno sodelujejo z bližnjo srednjo strojno šolo. A kot izvemo, pri njih ne more biti vajenec kar vsakdo. S svojimi izkušnjami jih Dušan oceni že po dveh, treh dneh in tiste, ki niso najbolj "pridni", hitro zamenjajo.

Veliko pozornosti namenijo svojim strankam, pri katerih se držijo osnovnega pravila: "Oba morava biti zadovoljna. Stranka in jaz. Mi nismo tu zato, da jim poberemo denar, ampak da jim pomagamo. Tako se z vsako stranko vedno pogovorimo in ji tudi svetujemo."

O pomembnosti dobrih pnevmatik pa pove: "Guma je pri avtu vse. Gume, zavore in volan. To je pomembno. Ljudje se morajo zavedati, da je guma edini stik vozila s cesto. In če so gume dobre, se boš ustavil pravočasno, drugače ne." Ob tem še priporoči, naj ljudje ne čakajo na 15. november. Poudari, da pomen zimske gume ni samo v lažjem premagovanju snega, ampak v obnašanju pri nizkih temperaturah. Kot je ugotovil, so se ljudje na to navadili, za to večjih vrst pri vulkanizerjih danes ni več.

Ko ga povprašamo, kako občuti krizo, pogleda malce izpod čela, se nagne, potrka po mizi in v samo sebi lastnem slogu razloži: "Veste kaj, delati je treba, tako ali tako. Delati je treba, ne pa samo gledati, od koga boš lahko povlekel koristi. Sicer če povem po pravici, za mesec oktober še nismo naredili analize, a do meseca septembra poslujemo na enakem nivoju kot leto poprej."

Razlog za to vidi v dejstvu, da so do strank pošteni, iskreni in da vse obravnavajo enako. "Nam je vseeno, ali se pripeljete s 'fičotom' ali BMW-jem. Vsako stranko obravnavamo enako in vsaka stranka mora biti zadovoljna." Omeni sicer, da imajo VIP-stezo, a ta je namenjena za avtomobile policije in zdravstvenega doma, ki potrebujejo prednostno obravnavo.

Sam si je podjetniška znanja pridobival z delom in izkušnjami, sin, ki bo dejavnost prevzel, končuje fakulteto. Poslovanje njegovega podjetja pri tovarni Goodyear Dunlop Sava Tires večkrat postavijo za zgled tudi drugim obrtnikom.

O odnosu do denarja nam pove: "Jaz sem vedno videl smisel v delu, ne v denarju. Nikoli ga nisem znal zapravljati in mislim, da je moj sin isti. Denar, ki smo ga zaslužili, ki smo ga pripeljali v podjetje, je šel vedno naprej, v investicije in razvoj. 20 let nisem šel niti na dopust, a mi ni nič težko. Zato pa me fantje spoštujejo in tudi oni delajo, tako kot delajo, ker sem vedno poleg."

Ko ga povprašamo o razvadah, nam kot ljubitelj aktivnega življenja omeni kolo, ki ga včasih "zajaha" tudi med delom. Najraje združi odmor za malico in rekreacijo.
"Sedaj grem tudi na dopust. Tako za kakšen dan ali dva, ker zaupam sinu, da bo tudi v moji odsotnosti vse potekalo tako, kot je treba. Z mojo pa se bova sedaj lahko odpravila tudi na kakšen daljši dopust, tako za kakšen teden."

Kljub temu, da ga današnja kriza ni prizadela, to ne pomeni, da je njegova podjetniška pot potekala brez težkih preizkušenj. Ko si z dušo in telesom predan svoji dejavnosti tako kot Dušan, so te krize vedno tako poslovne kot osebne in Dušan odkrito spregovori o težavah, ki mu jih je prinesla ločitev in pozneje težka bolezen. Ko je moral pred leti na težko operacijo, ki bi se lahko končala tudi tragično, je moral zapreti s. p., plačati davke, urediti kopico birokracije, da je lahko odprl d. o. o., tako da bi podjetje v primeru najhujšega lahko prevzel sin. A k sreči se to ni zgodilo. Vodenje podjetja bo sin Klemen prevzel na veliko lepši način.