Da je Veterinarska bolnica Šentjur drugačna od ostalih, smo ugotovili že na začetku, ko se je naš sogovornik s terena pripeljal v reševalnem vozilu. Matej Zupanc je namreč prvi v Sloveniji, ki je ugotovil, da tudi pri intervencijah ob zdravstvenih težavah živali reševalno vozilo lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Ljudje, katerih živali so resnični družinski člani, to znajo ceniti.

Veterinarska bolnica v Šentjurju sicer deluje že od leta 1950, a je dolga leta skrbela le za velike živali. Ko se je pred nekaj manj kot desetimi leti tam zaposlil Matej, je začel razvijati tudi idejo, da bi dejavnost razširili tudi na male živali, na tiste, ki jih imenujemo hišni ljubljenčki. Tako je ambulanta na začetku delovala le enkrat na teden in nato šele leta 2008 vsak dan. 'Veterine na vaseh in izven glavnih mest so vse bazirale na velikih živalih: na umetnem osemenjevanju, zdravljenju krav, konjev in prašičev. Takrat smo si rekli, tržna niša je, potencial je, saj ni bilo nikogar, ki bi se s tem resno ukvarjal.' Leta 2008 so tako prešli iz veterinarske postaje v veterinarsko bolnišnico. Soočili so se z velikim finančnim zalogajem, saj je bilo treba kupiti vso opremo od rentgena do ultrazvoka.

'Včasih so imeli ljudje radi živali'

Ko so šele dobro začeli z delovanjem, pa je prišla kriza. 'Včasih je na tem področju delovalo pet veterinarjev, ki so hodili samo na teren. Danes imamo enega tehnika, enega veterinarja s polnim delovnim časom in enega s polovičnim,' nam razloži Matej. Manj dela pripisuje trem dejavnikom. Prvi je boljša preventiva, druga dva nas močno presenetita: 'Včasih so imeli ljudje živali radi,' je brez dlake na jeziku dejal naš sogovornik, ki se vse prevečkrat sooča s tem, da ljudje živali enostavno raje usmrtijo, kot pa da bi jih zdravili, saj je to za njih ceneje. Kmetje med drugim pogosto živali zdravijo kar sami. 'S pomočjo državnih institucij smo marsikoga 'naučili' zdraviti. Obvezno moramo namreč za kmete voditi knjige, v katere je treba vpisati diagnozo in terapijo. Tako kmet naslednjič, namesto da bi poklical veterinarja, le pogleda v knjigo, odide v tujino po zdravila in se sam loti zdravljenja.'

'Denar je pomemben, vendar toliko pa zopet ne, da bi moral stranko sezuti in sleči'

A kljub krizi se njihova dejavnost širi. Ker so ugotovili, da imajo veliko strank iz Ljubljane, so v glavnem mestu lansko leto julija odprli podružnico, ki ima danes že okoli 450 strank. S polovico od teh so delali že prej, drugi so prišli na novo, kar je, za tak kratek čas in glede na večjo konkurenco, lep uspeh. 'Če jim veliko nudiš, jih obdržiš. Jaz ne smem ničesar oglaševati, ker je za nas to z zakonom prepovedano. Največja reklama je od ust do ust.' Sodeluje s številnimi društvi, aktiven je tudi na Facebooku, marsikaj se naredi tudi pro bono, veliko pozornosti tako med ljubitelji živali kot med strokovno javnostjo pa je požel, ko so v bolnišnici začeli zdraviti z matičnimi celicami. 'Ko ti enkrat ljudje zaupajo, ti zaupajo in bodo psa ali mačko k tebi pripeljali tudi iz Kopra ali Murske Sobote. K nam hodijo iz cele Slovenije. Res pa je, da jih ne 'olupimo' takoj, ko stopijo skozi vrata. Nepotrebnih stvari ne delamo. Če nekdo k nam pripelje psa na operacijo kolena, potem operiramo koleno. Ne vsilimo še čiščenja zob pa cepljenja proti steklini, kugi in na koncu prodamo še deset kil hrane. Ne bom rekel, da denar ni pomemben, vendar toliko pa zopet ne, da bi moral stranko sezuti in sleči.'

Dejavnost posamezne veterinarske ambulante se razlikuje predvsem glede na to, kje se nahaja. Medtem ko so mestne bolj orientirane k malim živalim, so vaške oziroma primestne bolj namenjene velikim živalim. Veterinarska bolnica v Šentjurju dela na vseh področjih. 'Včasih se prav pohecam, da 'Brijem, šišam, vadim zube', kar pomeni, da delaš vse, ampak tako je. Naš razpon dela je velik in ni tako kot v medicini, kjer imamo specialiste za določena področja.'

'Ekonomsko-poslovodska-uradniško-dacarska logika'

Poleg vsega dela, ki mu ga na pot prinese veterina, pa Matej hkrati kot vsak podjetnik tudi vodi podjetje. 'Imel sem srečo, da me je prejšnji direktor, ki je bil precej iznajdljiv v poslu, poučil o določenih stvareh. V razne šole managementa in poslovodenja nisem hodil, ker nisem imel časa. Za svetovanje imaš pač ljudi, ki jih plačaš in ti svetujejo. Sem srečen, ker imam dobrega računovodjo, zunanjega sodelavca, ki mi veliko svetuje. Tudi pri tistih 'avšarijah', za katere jaz po moji kmečki logiki mislim, da so kristalno jasne, po njegovi ekonomsko-poslovodsko-uradniško-dacarski pa ne. Res pa je, da bi se dalo marsikaj poenostaviti tako, da bi imeli vsi več od tega in stranke in država in mi.' Pri poslovnih projektih je razvil poseben sistem: 'Stvari se hitro lotim, nato malce zabremzam, pogledam kako je, nato pa zadevo izpeljem do konca.'

Ko je bil v Ameriki, ga je razlika med položajem veterinarjev čez lužo in pri nas tako šokirala, da je potreboval še dva dni dopusta, da je prišel k sebi. 'V veliko primerih je tam veterinar vreden celo več kot zdravnik. Pri nas pa spadamo pod ministrstvo za kmetijstvo in okolje, zaradi česar smo posredno tudi manj cenjeni.'

'Ne vem še!'

Trenutno ima ambulanta 13 zaposlenih. Zaveda se, da bi bili lahko bolje plačani, a kot pravi, trenutno bolje ne gre. 'Imajo redno plačo, delo imajo in zaenkrat so tudi zadovoljni. Verjamem, da imajo v nekaterih veterinah boljše plače. A ne vlagajo v razvoj in izobraževanja. Če pošljem nekoga na izobraževanje v tujino, me to stane 4.000 evrov.' Ko ga vprašamo, ali znajo zaposleni to ceniti, kot iz topa izstreli: 'Ne vem še!'

'Včasih te celo krava poserje, pa prašič ugrizne in konj brcne'

Čeprav je mislil, da bo zaradi narave dela na veterini imel zaposlenih več moških kot žensk je stanje sedaj popolnoma obratno. Našel je več sposobnih deklet, nad fanti pa celo malce pojamra: 'Vsi bi se vozili z velikimi avtomobili, nič ne bi delal, igrali bi možganske kirurge. Nihče pa ne bi šel v štalo v drek do kolen. Včasih te celo krava poserje, pa prašič ugrizne in konj brcne. A taka je narava dela.'

'Papir vse prenese'

Pri izbiri kadrov ima raje direkten pristop: 'Meni lahko napišeš pet prošenj, pa ne boš nič dosegel. Pridi do mene, se predstavi in povej, kaj znaš, pa se bova zmenila. Papir prenese vse, na štiri oči pa lažje vidiš, kdo je blefer.'

'Veterina je dober biznis'

Na koncu nas zanima še, kako dober biznis je veterina, kaj bi rekel potencialnemu investitorju, kdaj se bi povrnil njegov vložek: 'Veterina kot veterina ni posel, ampak način življenja. Če bi se našel investitor, bi mu povedal, da je treba pri tem vlagati na dolgi rok, na primer vsaj na deset let. Lahko se obrne tudi veliko denarja na prav način. Ni pa to 'štanc' denarja v smislu, da ti bo investitor dal denar za mašino, ki jo boš odplačal v enem letu, nato pa ti bo prinašala čisti zaslužek. Toda kot sem rekel, če pravilno zastaviš, je na dolgi rok to dober biznis.'

*brijem, strižem, pulim zobe