Zagrebški časnik Jutarnji list v uvodnem komentarju poudarja, da je primer LB učna ura za vse, ki mislijo, da bi morala Hrvaška svoje banke čuvati po "slovenskem modelu". Izpostavlja, da gre za sodbo vsakemu sistemu, ki med upravljanjem s procesi z najvišje politične ravni poskuša legalizirati prevaro, ob tem pa na videz legalno in legitimno uporablja vsa orodja demokracije.

Odvetnik bosanskih varčevalcev v Strasbourgu Bešlo Mujčin pravi, da zanj primer no bo rešen, dokler denarja ne bo na računih varčevalcev LB, navaja časnik v v ločenem prispevku. Ocenjuje da gre za približno 400 milijonov evrov. Med številnimi varčevalci je približno petina "velikih varčevalcev", ki so imeli več kot 50.000 nekdanjih nemških mark.

Med njimi jih 80 odstotkov živi v Nemčiji, tudi 75-letni Ismal Ališić, ki je imel 150.000 nemških mark v LB, prav toliko pa v Jugobanki. Njegova hčerka Emina Ališić je tožila LB na sodišču v Strasbourgu, spominja časnik.

Zgodbo Ališićevih navaja tudi Večernji list, ki omenja, da je Ismal Ališić dolga leta, tudi po enajst ur dnevno, delal kot rudar v Nemčiji in je celotne prihranke zaupal bankam v takratni Jugoslaviji. V vojni je izgubil hišo in ostale nepremičnine, v katere je vlagal v Prijedorju v BiH, ter ostal v Nemčiji.

Skoraj cela zgodovina je morala miniti, da bi se zgodilo tisto, kar se je enkrat moralo zgoditi, da se v nekaj minutah zrušijo vse laži, preslepitve in manipulacije, ki jih je v preteklih dveh letih skrbno gradila politika, da bi zameglila bistvo problema, poudarja komentator Novega lista.

Sodišče je zrušilo vse iluzije Ljubljane o dolgu kot sukcesijskem vprašanju in o teritorialnem načelu kot razlogih za neizplačilo deviznih varčevalcev LB kot tudi povodu za izsiljevanja in blokado Hrvaške. Resnica je boleča za slovensko politično elito, dodaja.

Iz Strasbourga so slovenski politični eliti sporočili, da nesposobnost politikov, da bi se dogovorili glede sukcesije, ne more biti razlog za diskriminacijo varčevalcev, tako kot se dela varčevalcev ne sme diskriminirati, ker niso državljani Slovenije.

Komentator ocenjuje, da bo Slovenija zavlačevala in zapletla izvajanje sodbe, podobno, kot je to storila pri odločitvi sodišča v Strasbourgu glede še ene množične kršitve človekovih pravic v primeru izbrisanih. Razlika je v tem, da devizni prihranki niso odškodnine temveč natančni zneski, ki jim je treba dodati obresti.

"V interesu Slovenije je, da bo izplačala prihranke čim prej. Manj bo plačala za obresti. Žal bodo račun na koncu plačali državljani, čeprav bi ga bilo treba plačati s premoženjem tistih, ki so ga tudi storili. Politikov, seveda," sklene reški časnik.