Osnovno šolo letos zaključuje 18.053 učencev, kar je 369 več kot lani. Vpisnih mest na srednjih šolah pa je skupno 23.782. Bodoči dijaki bodo konec tedna lahko srednje šole pobližje spoznali na informativnih dnevih. Čeprav številni še ne vedo, kaj bi radi počeli, ko bodo odrasli, pa je vpis na srednjo šolo eden prvih korakov na njihovi poklicni poti. Kako izbrati pravo pot?

Že več let je težko napovedati, kakšna delovna mesta bodo na voljo, ko bodo otroci, ki se zdaj vpisujejo v srednjo šolo, zaključili svoje izobraževanje. Trg dela se namreč s četrto industrijsko revolucijo spreminja z neverjetno hitrostjo. Vnuki danes delajo v službah, ki si jih njihovi dedki in babice niti ne znajo predstavljati oziroma o njih niso niti slutili pred desetletji. Poklice in kompetence prihodnosti bodo narekovali trendi, ki bodo hkrati vplivali na vsa življenjska področja, ne le na trg dela, pravijo na Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ). "Vplivi razvoja tehnologije, avtomatizacije, 3D tiskanja, umetne inteligence, se bodo prepletali z vplivi staranja prebivalstva, ekološkimi vprašanji, globalizacijo in mobilnostjo," so našteli.

Kako nepredvidljiv je trg dela, pove tudi dejstvo, da ZRSZ ne dela srednjeročnih in dolgoročnih napovedi povpraševanja in ponudbe na trgu dela. Dvakrat na leto sicer izvedejo raziskavo med delodajalci z 10 ali več zaposlenimi, z namenom, da ocenijo gibanje povpraševanja po izdelkih ali storitvah delodajalcev, preverijo njihove kratkoročne načrte zaposlovanja ter s kakšnimi težavami pri kadrovanju se soočajo.

Za katere poklice je ta hip največ povpraševanja?

Na Zavodu pravijo, da je v zadnjega pol leta v povprečju skoraj polovica delodajalcev (47,7 odstotka) imela težave s pridobivanjem ustreznih kadrov, pri velikih podjetjih je bila ta težava še pogostejša, saj se jih je kar 64 odstotkov spopadalo s pomanjkanjem ustreznih kandidatov. "Najvišji delež delodajalcev, ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, je v naslednjih dejavnostih: gostinstvo, zdravstvo in socialno varstvo, kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo. V več kot polovici primerov se s tovrstnimi težavami soočajo še delodajalci drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti in gradbeništva," pravijo na ZRSZ.

Največ povpraševanja je v zadnjih mesecih bilo po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcih, kuharjih, zidarjih in vojakih. "V prihodnjih šestih mesecih bodo delodajalci najpogosteje iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, prodajalce, zidarje, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuharje, vojake, natakarje, elektroinštalaterje in orodjarje." Večina teh naštetih poklicev se že dalj časa pojavlja v skupini deficitarnih poklicev. 

Raziskava Poklicni barometer glede napovedanih predvidenih razmerij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela za letošnje leto za 177 poklicev je pokazala, da bodo pri velikem številu poklicev potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela. To pomeni, da bo kadra v različnih poklicih primanjkovalo.

Prihodnost bo zahtevala večjo karierno prilagodljivost

Kot so pojasnili na Zavodu, se posamezniki in delodajalci vse bolj zavedajo, kako pomembno je, da se ves čas učimo, izpopolnjujemo in da podjetja vlagajo v vse zaposlene, ne le v posamezne talente. "Najboljša podjetja izstopajo zaradi svojih zaposlenih. Pri tem osrednjo vlogo odigrajo tudi splošne kompetence, mehke veščine, ki so pogosto prenosljive med poklici. Na trgu dela bodo v prednosti tisti, ki bodo imeli dober vpogled v svoje želje, cilje, sposobnosti, interese in bodo zmožni učinkovitega soočanja s spremembami, prepoznavanja priložnosti ter prilagajanja," so poudarili.

V prihodnje bodo zelo cenjeni posamezniki, ki bodo obvladali digitalne veščine, kar sicer že zdaj postaja vse bolj pomembno. Vendar pa vse bolj v ospredje stopajo tudi tako imenovane mehke veščine – medosebne kompetence, medkulturne kompetence, pogajalske spretnosti, svetovalne veščine, čustvena inteligenca, komunikacija, sodelovanje, mreženje, vodenje. Poleg tega so vedno bolj pomembne veščine, kot so kritično mišljenje, razumevanje globljega pomena, računalniško mišljenje, strateško razmišljanje, reševanje problemov, ustvarjalnost – inovativnost, divergentno mišljenje, multidisciplinarnost oziroma zmožnost poglobljenega povezovanja znanj z različnih področij.

Že zdavnaj so minili časi, ko so ljudje 20, 30 ali celo 40 let hodili v isto službo. Prihodnost bo zahtevala večjo karierno prilagodljivost, poudarjajo na Zavodu. "Svetovni gospodarski forum napoveduje, da bo avtomatizacija v letu 2025 nadomestila tretjino delovnih mest. Ta niso le v proizvodnji, temveč tudi v naslednjih panogah: bančništvo in finančne storitve, potovanja in prosti čas, tehnologija, zavarovalništvo." Po drugi strani pa bo vse večja avtomatizacija odpirala nove zaposlitvene možnosti informatikom, spletnim oblikovalcem, matematikom, arhitektom pa tudi družboslovcem, predvsem podatkovnim analitikom. "Obstali in razvijali se bodo torej poklici, ki so usmerjeni v delo z ljudmi, česar, vsaj z današnjim znanjem, avtomatizacija še ne more nadomestiti. Poklici v zdravstvu, socialni oskrbi, izobraževanju bodo predvidoma obstali, vendar se bo način izvajanja bistveno spremenil, tako da bodo vključevali vseživljenjsko učenje," napovedujejo na Zavodu.

V kakšnih poklicih bomo v prihodnosti delali, si danes niti ne znamo predstavljati, saj ne vemo, kaj vse bo prinesla tehnologija. Podobno si recimo v 60. ali 70. letih prejšnjega stoletja niso mogli predstavljati poklic oblikovalca spletnih strani. Se pa, kot so opozorili v ZRSZ, pojavljajo že tudi konkretne napovedi bodočih poklicev, kot so denimo: urbani kmetovalci, specialisti socialnega izobraževanja, podatkovni znanstveniki, varnostni specialisti v kibernetiki, upravljavci zasebnosti, oblikovalci izkušenj virtualne resničnosti in podobno.

Zato si ob prehodu v srednjo šolo ni treba preveč beliti glave z vprašanji, kaj bo, če bo. Dejstvo je tudi, da otroci na tej stopnji redko razmišljajo o poklicih oziroma o tem, ali je na trgu povpraševanje po poklicu, za katerega jih bo izobrazila srednja šola. "Vprašanja o tem večinoma postavljajo starši, vendar se trg dela hitro spreminja, zato ni smiselno, da mladi karierno odločitev sprejemajo glede na aktualni trg dela," je za Cekin.si že pred časom poudarila Neva Gramc Kolenc, karierna svetovalka na zavodu za zaposlovanje.

V petek in soboto na slovenskih srednjih šolah in fakultetah potekajo informativni dnevi. Za vas smo pripravili e-knjižico, s katero si boste lahko pomagali pri zbiranju informacij o šolah: 

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!