Šolski svetovalni delavci in starši otrok imajo te dni polne roke dela, mladi pa intenzivno iščejo čim več podatkov o tem, kam se vpisati na nadaljevanje šolanja. 

Za tiste, ki se poznajo in že vedo, kaj želijo, je odločitev preprosta. A številni ne vedo, kaj bi počeli v življenju. 

Dejstvo je, da se način izobraževanja spreminja: ni namreč tragedija, če nekdo kakšno leto preskoči ali če po dveh letih srednje šole ugotovi, da je popolnoma zgrešil z izbiro. Opravi se prepis, naredijo morebitni diferencialni izpiti in stvar je rešena. Pred leti je namreč nekako veljalo, da najstniki in mladina ne smejo izgubiti niti enega leta šolanja, saj je bilo to obravnavano kot velik neuspeh.

Najpomembnejše v zgodbi izobraževalne poti vsakega posameznika je, da vsak izbere in prehodi to pot sam. "Starši jim lahko pomagajo prepoznati pot," je dejala Andreja Glavač iz Kariernega placa. 

Morda se zdi, da mladostnik ne ve, kako bi nadaljeval svojo pot, a velikokrat je tako, da ga pri tej izbiri bolj ovira nepoznavanje vseh možnosti, ki jih ima na voljo. Res je, da se lahko za nasvet obrne na šolsko svetovalno službo, a je tudi tako, da so te v tem času izjemno preobremenjene, tako da se ne morejo v celoti posvetiti posameznemu otroku. Zato bi jim morali biti kot vir pomoči vedno na voljo starši. Ti naj skupaj z otrokom poiščejo čim več informacij, katere šole obstajajo, katere smeri izobraževanja in podobno. 

Na voljo so vedno tudi zunajšolske strokovne službe, ki so pripravljene pomagati s pomembnimi informacijami in nasveti. 

Kako se pripraviti na informativni dan ter katere podatke morate pridobiti na informativnih dnevih, lahko preverite v spodnjem članku: