Študij v tujini je zanimiv tudi za mlade iz Slovenije. Večina se jih zanima in odloča za študij v Evropi, ki je morda najbolj blizu in tudi birokratsko manj zapleten. Veliko je zanimanja za področje ekonomije in poslovnih ved, pravo, biologijo, računalništvo in informatiko, arhitekturo, oblikovanje, sicer pa je odločitev o področju odvisna od številnih dejavnikov, med njimi ciljev in zanimanj. 

Študentom, ki jih zanima študij v tujini v Zavodu Študentska svetovalnica navadno svetujejo, naj najprej pobrskajo po spletu in poskušajo najti potrebne informacije, in jim pojasnijo, da lahko pomoč poiščejo tudi pri enem od univerzitetnih kariernih centrov. Pri iskanju informacij o študijskih programih v tujini si lahko pomagajo z naslednjimi iskalniki: Bachelorsportal za študij 1. stopnje, Mastersportal za študij 2. stopnje, Phdportal za doktorat in Education Abroad za vse stopnje, so našteli. 

Velik dejavnik pri odločitvi je seveda jezik študija. Kaj še?

Čeprav obstajajo in se nekateri študijski programi v tujini izvajajo izključno v angleškem jeziku, gre namreč po opažanjih Študentske svetovalnice bolj za izjemo kot pravilo. Bistvena je tudi akreditacija študijskih programov, zatorej je treba preveriti, ali je izobraževalna ustanova na seznamu javno priznanih študijskih programov. "Če bi se denimo vpisali na študijski program, ki ni akreditiran v državi, v kateri bi radi študirali, študijski program tudi ne more biti predmet vrednotenja izobraževanja," so opozorili. 

Za pomoč pri iskanju akreditiranega študijskega programa si lahko bodoči študenti pomagajo s spletno stranjo ENIC/NARIC – mrežo nacionalnih informacijskih centrov, ki se ukvarjajo prav s priznavanjem izobraževanja in mobilnostjo. "Vsi nudijo informacije o priznavanju tujih diplom in drugih kvalifikacij, izobraževalnih sistemih ter možnostih študija v tujini. Zato bo stran ENIC/NARIC še posebej uporabna pri pripravah na študij v tujini. V pomoč pa so lahko tudi spletne strani tipa "Study in ...", kjer lahko najdejo vse informacije glede študija v določeni državi zbrane na enem mestu," priporočajo v Študentski svetovalnici. 

Kaj pa birokracija? 

Po izbiri študijskega programa praviloma sledi birokratski proces izpolnjevanja pogojev za vpis in v Študentski svetovalnici svetujejo bodočim študentom, naj se o pogojih in postopku vpisa ter drugih pomembnih informacijah pozanimajo neposredno na izbrani fakulteti, kjer razpolagajo z natančnejšimi informacijami. Načeloma pa morajo biti "pripravljeni, da bodo za potrebe vpisa morali predložiti nekaj dokumentov, kot denimo overjen prevod spričevala, pretvorbo ocen, potrdilo o znanju jezika ..." 

Pomemben je tudi finančni vidik, kajti študij v tujini je pogosto plačljiv in so tudi drugi (dodatni in lahko visoki) stroški. A študentje imajo možnost pridobiti štipendijo doma in tudi v tujini. "V Sloveniji je za študij v tujini možno pridobiti štipendijo Ad Futura Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, ki je praviloma precej višja od ostalih štipendij (recimo državne ali Zoisove) in ki načeloma poleg življenjskih stroškov pokrije tudi plačilo šolnine," so pojasnili v Študentski svetovalnici. Tukaj pa je treba vedeti, da se štipendist ob prejemu obveže za recimo "končanje študija in po koncu študija zaposlitev pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji za obdobje, enako obdobju prejemanja štipendije". Obenem je ključno opozoriti, "da se rok za prijavo na razpis za Ad Futura štipendije navadno izteče že meseca aprila, kar pomeni, da se mora bodoči študent v veliko primerih najprej prijaviti na razpis za štipendijo in šele nato na študij." 

Zato se je treba zgodaj in pravočasno prijaviti. Sicer pa štipendije niso samo v Sloveniji, temveč so tudi v tujini ter obenem veliko univerz tujim študentom nudi določene ugodnosti in nižje šolnine. Za ostale priložnosti štipendiranja in pomoči v Zavodu Študentska svetovalnica predlagajo, naj se študentje obrnejo neposredno na fakulteto oziroma univerzo, kjer želijo študirati, saj se možnosti štipendiranja razlikujejo tudi od samega študijskega programa. 

Pri iskanju in preverjanju priložnosti pridobitve tuje štipendije pa so po njihovih pojasnilih lahko v pomoč strani East Chance, Education scholarships, International Education Financial Aid, International Scholarships, Scholarship Portal, Scholarship position, Study Abroad Scholarships ... 

Treba si je urediti bivanje in zavarovanje, ponekod zahtevajo vize 

Po sprejetju na fakulteto je potrebno urediti še dovoljenja, zavarovanje in bivanje. Za študij v Evropski uniji ni potrebna viza, drugod pa je. Znotraj Unije velja, da si je v primeru bivanja v državi za več kot tri mesece potrebno urediti začasno bivališče, pri čemer je bivanje mogoče v študentskih domovih ali pri zasebnikih. Načeloma velja, da je bivanje v študentskem domu cenejše, vendar tuji študentje ne morejo povsod bivati v študentskem domu zaradi pomanjkanja študentskih postelj. Tudi urejanje zavarovanja se razlikuje od države do države. Pogosto ga zagotovi izbrana šola, informacije pa so na voljo v mednarodni pisarni izbrane fakultete ali univerze, so pojasnili v Študentski svetovalnici. 

Zakaj je dobro študirati v tujini? 

Odločitev o študiju je odvisna od posameznika, glede na njegove cilje, interese in okoliščine. Lepo je študirati doma, kjer država krije stroške rednega visokošolskega izobraževanja v javnih ustanovah in je kakovost študija na visokem nivoju. A vseeno je zanimiva tudi tujina, ki še dodatno odpira obzorja, kajti študenti med študijem spoznavajo nove kulture in ljudi, njihove raznovrstne in morda drugačne poglede, ideje, mnenja. Pridobijo mednarodne izkušnje, se učijo tujih jezikov, kar je zelo uporabno pri iskanju službe in oblikovanju kariere. 

Pri razmišljanju o študiju v tujini pa je seveda treba tudi upoštevati, da so v tujini velikokrat (visoke) šolnine, da je izobraževanje lahko dražje, saj je treba obenem plačati za nastanitev, za hrano, ki drugje morda ni sofinancirana z boni za prehrano, za prevoze, tudi za daljša potovanja domov ... Izziv lahko predstavlja oddaljenost od doma, družine, prijateljev in prilagajanje življenju v nepoznanem okolju. Pred odhodom je treba resnično dobro pretehtati vse možnosti, smotrno izbrati področje študija in se nenazadnje soočiti z birokracijo, ki med drugim zajema overitev potrdil ter lahko tudi pridobivanje viz in številnih drugih potrebnih dovoljenj. 

Zato je vsaj leto ali dve prej smotrno začeti raziskovati možnosti študija v tujini, kar vključuje preučevanje različnih držav, univerz in študijskih programov. Treba je izpolniti zahteve za sprejem na univerzo v tujini, kar poleg opravljenega šolanja in izpitov lahko zajema priporočila učiteljev in doseganje zadostnih ocen. Potrebno je oceniti stroške in poiskati načine financiranja, se torej pozanimati o štipendijah in drugih možnih finančnih virih, pripraviti dokumentacijo, torej se prijaviti, si priskrbeti ustrezna overjena dokazila. Tukaj je izjemno pomembno, da se dijak pravočasno prijavi za štipendije zaradi morebitnih zgodnjih rokov, ki jih ni dobro zamuditi. Pred končno odločitvijo pa se je smiselno posvetovati s študijskim ali kariernim svetovalcem, strokovnjakom za mednarodno izobraževanje in po možnosti s nekom, ki študira ali je študiral v tujini, saj bo znal podati informacije iz prve roke. 

Študij v tujini lahko izjemno obogati, vendar se je treba tudi zavedati, da zahteva skrbno načrtovanje in pripravo ter tudi odrekanja in veliko prilagajanja.