Na Andragoškem centru Slovenije so s slovesnim dogodkom obeležili začetek petletnega projekta ozaveščanja za vseživljenjsko učenje in medijske kampanje Lahko.si. 

Projekt je po besedah direktorice centra Nataše Potočnik logično nadaljevanje dolgoletnega prizadevanja centra za promocijo vseživljenjskega učenja in ozaveščanje o njegovem pomenu. Poudarila je, da ta kampanja ni le projekt, temveč je gibanje. Zato pozivajo vse, naj se pridružijo gibanju radovednih. 

"Naš cilj je ustvariti gibanje radovednih in na inovativen način nagovoriti vse generacije," je dejala vodja projekta mag. Urška Bittner Pipan, ki je poudarila, da so v hitro spreminjajoči se družbi prilagajanje, kritično razmišljanje in nadgrajevanje veščin ključnega pomena za osebni in družbeni razvoj. Tudi za karierni, saj več ne moremo živeti in delovati po principu en poklic do upokojitve. 

 V projektu se bodo posebej osredotočili na ranljive skupine, denimo na mlajše odrasle z nižjo stopnjo izobrazbe, starejše in zapornike. Vseživljenjsko učenje je priložnost tudi za tiste, ki menijo, da učenje ni zanje. Omogoča izobraževanje v lastnem ritmu in brez stresa, je dodala Potočnik. Ključni del projekta je po njenih navedbah 12 lokalnih koordinatorjev, ki bodo poskrbeli, da bo vseživljenjsko učenje doseglo "vsak kotiček države".

Evropska komisija prav tako pripisuje vseživljenjskemu izobraževanju velik pomen, je povedala Jana Trošt z generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Evropske komisije. Evropska mala in srednja podjetja po njenem opozorilu občutijo pomanjkanje delovne sile z ustreznimi digitalnimi veščinami, enako je v Sloveniji. Cilj EU je do leta 2030 doseči, da se letno najmanj 60 odstotkov vseh odraslih udeleži vsaj enega usposabljanja. V Sloveniji je ta delež zdaj četrtina odraslih.

Na dogodku je bila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru poudarila, da vseživljenjsko učenje ni omejeno na določeno starost in mora biti naš sopotnik do pozne starosti. Učenje se nikoli ne konča, če želimo kot posamezniki napredovati, meni.

Digitalizacijo, avtomatizacijo in globalizacijo vidi kot sodobne procese, ki od nas zahtevajo nenehno učenje. Hkrati je znanje pomembno v boju proti dezinformacijam, ki so po njenih besedah med največjimi nevarnostmi sodobnega časa. Proti dezinformacijam niso imuni niti starejši, tako da podpira različne programe, da starejši ostanejo družbeno aktivni.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki opravlja tekoče posle, je dodal, da nam vseživljenjsko učenje pomaga pri prilagajanju na spremembe in omogoča osebnostno rast, omogoča socialno vključenost in izboljšuje zaposlitvene možnosti. Izobraževalci odraslih morajo po njegovem mnenju razumeti potrebe odraslih in se jim prilagajati. Njihov življenjski ritem je namreč zelo različen, prav tako so različne ravni motivacije. Na vseživljenjsko učenje moramo gledati kot na nujnost današnjega časa, je pozval.