Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pripravilo svoj predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je v javni obravnavi še do 12. junija. Da je ministrstvo tako ravnalo, je presenetilo marsikaterega "terenca", torej učitelje in strokovnjake, ki imajo vsak dan kontakt z učenci in najbolje vedo, kaj je v sistemu dobro, kaj ni in kako se mora šolski sistem prilagajati novim časom. 

Dejstvo je, da imamo vsi svojo vizijo o tem, kaj bi bil najboljši šolski sistem. Nekdo bi več poučevanja za življenje, več učenja v naravi in na svežem zraku, spet drugi bi na šolski urnik dodali še več obveznosti ... Mnenja in ideje so torej deljene, nas pa je zanimalo, kaj o tem meni učitelj. 

Na vprašanje "Kaj bi spremenili v šolskem sistemu, če bi lahko?" je odgovoril Žiga Bokal, učitelj razrednega pouka na Osnovni šoli Vodmat v Ljubljani. V nadaljevanju si preberite njegov odgovor. 

"Žal je veliko stvari, ki bi bile potrebne sprememb ali vsaj prevetritev. Prva zadeva je zagotovo športna vzgoja. Menim, da bi bilo otrokom treba nameniti veliko več ur športne vzgoje, ker se tudi v športovzgojnih kartonih kaže dramatičen padec gibalnih aktivnosti otrok, tako da na tem mestu apel Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kot drugo se mi zdi zagotovo pomembno delati na tem – tudi naša šola je v to vključena, in sicer v dvig digitalne kompetentnosti pri samih strokovnih delavcih. Na tej točki bo treba izdelati digitalne strategije, kako otrokom predstaviti informacijsko komunikacijsko tehnologijo in jih zanjo izobraziti. Treba se je namreč zavedati, da bodo učenci, ko bodo odrasli, verjetno opravljali čisto drugačen profil nekega dela, ki ga danes opravljamo mi. In šola se bo morala kar se da hitro začeti temu prilagajati. 

Tudi mi, strokovni delavci, bomo morali čez kar nekaj strokovnih izobraževanj, da bomo lahko v koraku s časom in da bomo znali na primeren način podajati to znanje naprej. Da bomo poučevali na morda drugačen, bolj inovativen način. Veliko se je sicer na tem področju že naredilo, tudi čas koronske krize je k temu pripomogel, saj smo bili prisiljeni, da smo se na nek način vsaj malo digitalno izobrazili, a na tem področju nas vsekakor čaka še veliko dela. 

Če greva naprej ... Sama situacija s strokovnimi delavci: Že na naši šoli težko dobimo ustrezen strokovni kader, saj ga enostavno primanjkuje po vsej državi. In menim, da bo na tem področju težava samo še večja z upokojevanjem starejših strokovnih delavcev, ker določenih profilov enostavno ni. Več šol hkrati išče določen profil strokovnega delavca, kot so recimo računalničarji, matematiki, učitelji zgodovine, biologije in geografije, ki so izjemno iskani. Tudi učitelji razrednega pouka, navsezadnje. Profil, ki ga je bilo včasih dovolj in so nas opozarjali, da bomo morda težko našli službo za ta poklic, je danes pravzaprav izjemno iskan. 

Posledica tega so nekonkurenčne plače in šola mora imeti res veliko srečo, da se nekdo s profilom računalničarja odloči, da bi delal na šoli in ne v gospodarstvu, kjer bi imel bistveno večjo plačo. Pri nas smo recimo več mesecev iskali matematika, pa smo na srečo na koncu bili pri tem uspešni. Šole tukaj žal nimajo veliko za ponuditi, kar se tiče financ. Zasebni sektorji namreč to lahko storijo. Višje plače, boljši pogoji. Pri nas pa so pogoji enaki za vse in se na koncu odločaš na podlagi tega, če ti je bil določen razgovor ali šola tako všeč, da bi se bil pripravljen zaposliti tam. Tu imajo ravnatelji in pomočniki ravnateljev izjemno težko delo in jih občudujem. Iz tistih nekaj prispelih prošenj morajo namreč zagotoviti iskan profil in dober kader na svoji šoli. 

Menim pa, da se mogoče pri vseh javnih stavkah vedno prevelik poudarek daje sami plači nas, učiteljev, kar je zagotovo pomembno, a sam menim, da moramo večji poudarek dati tudi samim normativom, ki so postali, glede na učence, ki jih zdaj dobimo, kar lahko vključuje tudi učence z odločbami, enostavno preveliki. Že normativi za pouk, ki vsebujejo 28 otrok v razredu, od tega imaš lahko pet ali šest učencev z odločbo, različnimi primanjkljaji ali učnimi težavami, ne omogočajo kakovostnega dela. Na ta način ne moreš izvajati pouka na način, ki bi si ga želel ali pa bi ga učenci potrebovali. In tu bi bilo več kot potrebno spremeniti normative in zmanjšati kvote učencev v razredu, pa tudi število učencev na plavalnih tečajih, aktivnosti v naravi ipd. Normative je treba spustiti, ker bo sicer vedno več učiteljev bolniško odsotnih, izgorelih.