Najemnine v Ljubljani ostajajo visoke, mladi pa opozarjajo, da cena pogosto ne odraža kakovosti. Nekatere ponudbe so jih še posebej presenetile.
Študentsko delo ni več le oblika dodatnega zaslužka, temveč postaja prehod med izobraževanjem in prvo redno zaposlitvijo. Generacija Z vse bolj vpliva na slovenski trg dela, kjer mladi želijo predvsem izkušnje, delodajalci pa v njih iščejo prihodnje zaposlene.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je objavil javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za leto 2026/2027. Prav tako obstoječe štipendiste pozivajo k oddaji vlog za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije. Rok za oddajo vlog za dodelitev štipendij je za dijake 30. september, za študente 30. oktober.
Letos je povprečna urna postavka za študentsko delo prvič presegla 10 evrov bruto, najbolje plačana dela pa presegajo 15 evrov na uro. Podatki e-Študentskega servisa kažejo še, da je za počitniško delo letos nekoliko več ponudbe kot lani ter da 62 odstotkov mladih prvo zaposlitev dobi pri delodajalcih, kjer so predhodno opravljali študentsko delo.
Dvig minimalne plače na 1481,88 evra bruto vpliva na več zakonsko določenih minimalnih urnih postavk, ki veljajo za dijaško in študentsko delo, začasno in občasno delo upokojencev, osebno asistenco ter udeležbo v javnih delih. Višje je tudi denarno nadomestilo za brezposelnost, so danes pojasnili na ministrstvu za delo.
Ali je lahko umetna inteligenca v razredu pomočnica, ne bližnjica ali orodje za goljufanje? V učilnici dr. Uroša Ocepka je odgovor jasen "da", saj dijaki z njo hitreje razumejo zahtevnejše vsebine, učitelju pa ostane več časa za delo z njimi. Kako poteka pouk, kaj UI prinese v razred, kje so meje ter kako dr. UKI uči kritično razmišljanje in preudarno, etično rabo?
Zakon o študentskem delu prinaša zvišanje subvencije za prehrano na 5,05 evra, boni bodo na voljo vsak dan, termini koriščenja pa daljši. Spreminja se tudi izračun urne postavke za študentsko delo, kar bo vodilo v ugodnejši bruto znesek.
Visokošolsko ministrstvo v skladu z novim zakonom o visokem šolstvu pripravlja nov pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, v katerem ne bo več ugodnosti ob vpisu za kandidate s posebnimi potrebami in statusom. Ob nasprotovanju predvsem med starši in kandidati ministrstvo pojasnjuje, da je bila dosedanja ureditev nepravična.
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) poudarja zaskrbljujoče naraščanje neupravičenih stroškov, s katerimi se srečujejo študentje. Organizacija poziva pristojna ministrstva in univerze k sistematičnemu pregledu ter zmanjšanju teh dodatnih finančnih bremen, ki segajo od administrativnih taks do obveznih nabav učil in ekskurzij. Ključen ukrep za rešitev predstavlja digitalizacija učnih gradiv, kar bi lahko občutno znižalo stroške, kot nakazujejo tudi izkušnje Univerze v Ljubljani z njihovim spletnim portalom e-knjige. Potreben je celovit pristop za zagotovitev dostopnosti izobraževanja.
Z novim zakonom se izboljšujejo pogoji študentskega dela in prehrane. Urna postavka je višja, subvencije za obroke bolj dostopne, spremenjeni so tudi roki za zaključek študija. To so ključni koraki k boljši preskrbljenosti in ugodnejšemu študentskemu življenju.
Učenje na pamet ni več dovolj. Svet se spreminja hitreje kot šolski sistemi, zato Ranko Rajović, ustanovitelj sistema NTC, poziva k prenovi izobraževanja. Ključ je v funkcionalnem znanju in metodah, ki se približajo igri. Zakaj je to pomembno in kako lahko šole sledijo najboljšim praksam iz sveta?
novice
šport
popin
tv oddaje
Vizita.si
Okusno.je
Zadovoljna.si
Moskisvet.com
Bibaleze.si
Cekin.si
Dominvrt.si
Okusno.je
