Mladi se vse pogosteje odločajo za študij v tujini in dolga leta je bila najbolj priljubljena destinacija za slovenske študente Velika Britanija, zdaj vodi Nizozemska, zlasti zaradi nižjih šolnin in pestre izbire programov v angleškem jeziku. Priljubljene so še Nemčija, Švica, Švedska in Avstrija, a slovenski štipendisti študirajo tudi v številnih drugih državah v Evropi in tudi drugod po svetu. Med študijskimi področji, ki jih izberejo kandidati za študij v tujini, izstopajo zdravstvo, družbene vede, matematika in statistika ter IKT, opažajo na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (JŠRIPS RS).

Finančno podporo nudijo tudi v okviru programa Erasmus+ in največ slovenskih študentov, ki se odločajo za študijsko izmenjavo pri njih, prihaja s področja družboslovja, ekonomije, poslovnih ved, prava, humanistike in umetnosti, med naravoslovnimi smermi pa so najpogostejše mobilnosti v medicini. Med letoma 2021 in 2024 so bile sicer najpogostejše destinacije za izmenjave Španija, Portugalska, Nemčija in Češka, raste pa tudi zanimanje za neevropske države in med leti 2022 in 2024 so slovenski mladi najpogosteje odhajali v Južno Afriko, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Južno Korejo in Gruzijo.

Na ŠOS opažajo, da se največ slovenskih študentov odloča za študij v Avstriji, predvsem iz obmejnih regij Štajerske in Koroške, obenem pa ostajajo priljubljene evropske države ter prestižne univerze v Veliki Britaniji in ZDA. Študenti se sicer nanje najpogosteje obračajo z vprašanji glede praktičnih vidikov študija v tujini ali ko naletijo na težave. Nudijo jim predvsem nasvete in jih usmerjajo na specializirane organizacije, kot je denimo društvo VTIS, kjer iz prve roke predstavijo študij v tujini in pomagajo pri prijavah, in na JŠRIPS RS.

Tudi v Študentski svetovalnici v zadnjih letih zaznavajo vse večje zanimanje za študij v tujini. Poleg študijskih kratkotrajnejših izmenjav se vedno več študentov odloča za celoten študij na tujih fakultetah, pri čemer najpogosteje izbirajo države v Evropi, redkeje pa za ZDA. Razlogi za študij v tujini so po njihovih podatkih različni – nekateri izberejo programe, ki jih v Sloveniji ni, drugi želijo svojo kariero nadaljevati v tujini, tretji iščejo nove izkušnje.

Katere možnosti štipendiranja za študij v tujini ponuja država?

Pred študijem v tujini je treba rešiti vprašanje financiranja in slovenski študenti imajo različne možnosti. Državna štipendija je namenjena študentom iz socialno šibkejših družin, kar pomeni, da je za dodelitev poleg izpolnjevanja zakonskih pogojev treba upoštevati tudi materialni cenzus. Tako povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred oddajo vloge za državno štipendijo ne sme presegati zakonsko določenega zneska, ki trenutno znaša 1.269,24 evra. Višina državne štipendije je odvisna od dohodkovnega razreda, vlogo za pridobitev štipendije pa je treba oddati na centru za socialno delo.

JŠRIPS RS ponuja štipendije Ad futura, ki so trenutno namenjene za dodiplomski študij na področjih naravoslovja, tehnike, zdravstva, socialnega varstva in izobraževalnih ved ter za podiplomski študij na vseh področjih. Višina štipendije je višja kot pri državni in lahko poleg življenjskih stroškov pokrije tudi plačilo šolnine – do 1.250 evrov mesečno za življenjske stroške in do 15.000 evrov letno za šolnino. Končni znesek je odvisen od države študija, štipendija pa je namenjena študentom, mlajšim od 28 let, ki se po končanem študiju zaposlijo pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji za obdobje, enako trajanju prejemanja štipendije. Rok za prijavo se običajno izteče že marca ali aprila, zato se mora bodoči študent pogosto najprej prijaviti na razpis za štipendijo, nato pa na študij. Razpis za leto 2025 še ni objavljen, zato je treba redno spremljati spletno stran sklada.

Tako za študij doma kot v tujini se lahko podelijo tudi Zoisove štipendije, ki so namenjene spodbujanju izjemnih dosežkov in ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvoja in umetnosti. Mesečni znesek za študij v tujini je trenutno 345,68 evra.

Štipendija, ki jo podeljuje država, se lahko podeli le pod določenimi zakonskimi pogoji in za javno veljaven študijski program na javno veljavni izobraževalni ustanovi in za pridobitev višje stopnje izobrazbe. Osnovni pogoji za pridobitev štipendij so opredeljeni v Zakonu o štipendiranju (Zštip-1) in vključujejo ustrezen status kandidata (državljanstvo, status rednega študenta ...). Zakon prav tako določa nezdružljivost nekaterih štipendij, na primer Zoisove in Ad future, ter določene posebne pogoje za pridobitev. Pri Zoisovi štipendiji je denimo treba izkazati izjemen dosežek in ustrezno povprečno oceno, pri Ad futura štipendiji je pogoj med drugim ustrezna študijska smer za dodiplomski študij in povprečna ocena.

Štipendije Erasmus+ za študentsko izmenjavo

Program Erasmus+ nudi sofinanciranje mobilnosti za študij ali opravljanje prakse v tujini v višini med 550 in 700 evri na mesec. Višina štipendije je odvisna od trajanja mobilnosti, življenjskih stroškov v državi gostiteljici in dodatka za pot, ki temelji na oddaljenosti in načinu transporta (trajnostni ali ne). Na voljo so obenem tudi posebni dodatki za študente z manj priložnostmi in s posebnimi potrebami ter za dolgotrajno prakso. Dodatna sredstva najpogosteje pridobijo študenti z ekonomskimi ovirami in zdravstvenimi težavami. Tako lahko denimo študenti s posebnimi potrebami pridobijo dodatno finančno podporo za kritje dejanskih stroškov, ki nastanejo zaradi njihove slabše mobilnosti, če z dodatkom za študente z manj priložnostmi ne pokrijejo vseh stroškov.

Slovenska podjetja podpirajo zlasti študente, ki študirajo v Sloveniji 

Štipendije ponujajo tudi nekatere lokalne skupnosti in fundacije, športne za perspektivne mlade športnike omogoča olimpijski komite. Na voljo so prav tako kadrovske štipendije, informacije o teh so zbrane na spletni strani JŠRIPS RS. 

Delodajalci objavijo potrebe po štipendistih, mladi pa iščejo razpoložljive štipendije prek aplikacije Izmenjevalnica, seznam razpisov kadrovskih štipendij je dostopen tudi na spletnih straneh Regionalnih razvojnih agencij ter v objavah delodajalcev na spletnih straneh, v internih glasilih in javnih občilih. Možnost pridobitve štipendije je seveda tudi neposredno pri delodajalcu, ki je pripravljen štipendirati študenta v zameno za zaposlitev po končanem študiju.

Slovenska podjetja nudijo štipendije večinoma za študij doma. V Hidrii trenutno štipendirajo 66 dijakov in študentov v Sloveniji, pri čemer štipendijo najpogosteje nudijo bodočim strojnikom, elektrotehnikom, strokovnjakom s področja tehniške varnosti, informatike in računalništva, orodjarjem in drugim tehniškim poklicem. Občasno omogočajo izobraževanje oziroma mednarodno izmenjavo v tujini, predvsem pa mladim, ki se zaposlijo v Hidrii, ponujajo priložnosti za razvoj kariere v mednarodnem okolju, tudi v njihovih družbah po svetu.

V Krki ponujajo različne oblike finančne podpore študentom in zaposlenim. Štipendije podeljujejo predvsem študentom farmacije, kemije ter drugih naravoslovnih, tehničnih in ekonomskih smeri, občasno tudi ob študiju v tujini. Višina štipendije je odvisna od študijskega uspeha in oddaljenosti bivališča, podpirajo pa študente, ki kažejo interes za zaposlitev pri njih. Obenem zaposlenim omogočajo študij ob delu, pri čemer jim krijejo šolnino, zagotavljajo plačano odsotnost, študijski dopust ter povračilo stroškov bivanja pri študiju zunaj kraja bivanja ali v tujini. Podpirajo izobraževanje na uglednih domačih in mednarodnih ustanovah, saj verjamejo, da so kakovostna znanja ključ do uspeha. Z vlaganjem v izobraževanje omogočajo strokovni in karierni razvoj štipendistov, kar vidijo kot naložbo v prihodnost.

V A1 Slovenija namesto v klasične štipendijske programe sredstva usmerjajo v razvoj kompetenc zaposlenih v podporo njihovim individualnim razvojnim potrebam, pri čemer poseben poudarek dajejo talentom s kritičnim znanjem v telekomunikacijah. Zaposleni imajo dostop do izobraževalnih programov, vodjem pa omogočajo vključevanje v prestižne mednarodne izobraževalne ustanove, kot sta Harvard in London Business School. V zadnjem letu so na področju izmenjav znanj sklenili partnerstvo z Ekonomsko fakulteto in projektno sodelujejo s Šolskim centrom za pošto, ekonomijo in telekomunikacije.

Tudi v Petrolu trenutno ne financirajo študija v tujini. Kot so pojasnili, podpirajo kakovostno domače akademsko okolje, obenem pa si želijo tesnejšega sodelovanja s študenti pri njihovem strokovnem razvoju. Zato štipendije trenutno ponujajo le za študij v Sloveniji, čeprav v prihodnje ne izključujejo širitve štipendiranja tudi v tujini. Njihov cilj medtem ostaja vlaganje v perspektivne kadre, ki bodo prispevali k inovacijam in napredku v panogi.

V Telekomu Slovenije prav tako ne financirajo študija v tujini. Nudijo kadrovske štipendije in študij ob delu v Sloveniji ter dijakom in študentom ponujajo tudi obvezno praktično usposabljanje. Vsako leto podelijo med pet in 10 novih štipendij, večinoma za tehnične profile prihodnosti (kibernetska varnost, umetna inteligenca, analiza podatkov), pri čemer sodelujejo s fakultetami in šolami, ki pokrivajo njihova prednostna področja. Trenutno imajo 25 aktivnih štipendistov, ki prejemajo povprečno štipendijo 300 evrov na mesec. Štipendisti pri njih opravljajo prakso, nudijo jim mentorstvo, izobraževanja in vključevanja v ekipo zaposlenih ter se po končanem šolanju praviloma zaposlijo pri njih.

Krediti za študij? Le za študente z rednimi prihodki

Tudi v NLB omogočajo mesečne štipendije in pridobitev delovnih izkušenj z opravljanjem obvezne prakse, po zaključku študija pa nudijo možnost zaposlitve pri njih. Hkrati ponujajo študentske kredite, vendar pri oblikovanju ponudbe upoštevajo zakonodajne omejitve, vključno z makrobonitetnimi ukrepi, ki omejujejo dostop do kreditov za študente brez rednih prihodkov. Študenti, ki so ob študiju zaposleni, lahko pridobijo osebni kredit, s katerim prosto razpolagajo in krijejo študijske stroške doma ali v tujini, pri čemer je višina posojila odvisna od njihove kreditne sposobnosti. Nezaposleni študenti brez rednih dohodkov pa praviloma ne morejo pridobiti posojila, temveč lahko koristijo le izredni limit na osebnem računu ali kreditni kartici, in sicer do skupne višine 2.000 evrov.

Študij v tujini je naložba v prihodnost

Študij v tujini prinaša številne koristi – od medkulturnega učenja, akademskega napredovanja in profesionalne pripravljenosti do razvoja samozavesti, prilagodljivosti in odprtosti za nove izzive. Študenti pogosto poročajo, da jim izkušnja omogoča boljše razumevanje sebe, širjenje socialnih in strokovnih mrež ter večje zaposlitvene možnosti. Rezultati so trajni, saj se udeleženci mednarodnih programov pogosto še naprej povezujejo in širijo pridobljeno znanje tako po svetu kot tudi doma.

Kljub številnim prednostim pa študij v tujini predstavlja tudi finančne izzive, zato je ključno pravočasno raziskati različne možnosti štipendiranja. Razpisi imajo določene roke prijave, včasih je treba najprej pridobiti štipendijo in šele nato izbrati študijski program. Poleg državnih in Erasmus+ štipendij je smiselno razmisliti tudi o kadrovskih štipendijah in podpori mednarodnih fundacij, ki jih nudita denimo Rotary in Lions kluba. Pravočasno načrtovanje, kombiniranje različnih virov financiranja in dobra prijava lahko znatno olajšajo finančno breme in pomagajo pri uresničitvi izobraževalnih ciljev v tujini.