Poleg treh javnih univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem je v Sloveniji mogoče študirati tudi na zasebnih univerzah, in sicer na Univerzi Alma Mater Europaea, Univerzi v Novi Gorici, Univerzi v Novem mestu, na Novi univerzi in na Evro-sredozemski univerzi (EMUNI).
Plačljiv študij poleg tega omogoča tudi nekaj deset samostojnih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, izhaja iz evidence, ki jo vodi Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis).
Nabor plačljivih študijskih programov je precej raznolik
Na Univerzi Alma Mater Europaea je denimo mogoče študirati arhivistiko, fizioterapijo, humanistične znanosti, ples, socialno gerontologijo in druge študijske programe.
Nova univerza pa ponuja predvsem študijske programe s področja prava, evropskih študij in javne uprave.
Med študijskimi programi na zasebnih samostojnih visokošolskih zavodih so pogosti tudi programi s področja zdravstva, podjetništva, menedžmenta in novih tehnologij.
Kateri so najdražji študijski programi?
Med najdražjimi študijskimi programi na akreditiranih zasebnih visokošolskih zavodih je doktorski program projektni management na Univerzi Alma Mater Europaea, saj en letnik študija stane 8600 evrov.
Na isti univerzi bodo študenti za letnik dodiplomskega študija fizioterapije denimo odšteli 4300 evrov.
Na Fakulteti za podjetništvo GEA College letnik študija podjetništva in digitalnega marketinga stane nekaj manj kot 4000 evrov, cena letnika študija na podobnem študijskem programu menedžmenta oziroma marketinga na Fakulteti DOBA pa znaša 3250 evrov.
Cene podiplomskih zasebnih študijev pa dosegajo tudi bistveno višje številke.
Zasebni visokošolski zavodi nasploh oglašujejo zlasti, da študentom omogočajo fleksibilnejši študij s poudarkom na praktičnih veščinah. Fakulteta DOBA na svoji spletni strani oglašuje tudi, da izvaja edini mednarodno akreditiran študij v Sloveniji na daljavo.
Nekateri zasebni visokošolski zavodi, ki jim je država podelila koncesijo, sicer izvajajo tudi brezplačne študijske programe. Na področje koncesij je posegel tudi novi zakon o visokem šolstvu, ki je začel veljati avgusta letos. Po novem se bodo koncesije namreč podeljevale le, če bo zanje izkazana potreba in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne bo izvajala ali pa se ne bo izvajala v ustreznem obsegu, na primer, če ob pomanjkanju določenih kadrov na trgu javne univerze ne morejo zagotoviti dovolj vpisnih mest oziroma ne izvajajo študijskih programov za določen profil ... Obstoječe koncesije pa bodo prenehale oziroma se bodo preoblikovale po daljšem prehodnem obdobju.
Zakon uvaja tudi nekatere spremembe na področju ustanavljanja novih visokošolskih zavodov. Po novem se bodo kot javni visokošolski zavodi lahko ustanavljale zgolj javne univerze izključno na predlog vlade, ne pa tudi (javni) samostojni visokošolski zavodi. Vlada je tako nedavno potrdila besedilo vloge za akreditacijo nove javne univerze v Novem mestu, ki bo nastala z združitvijo zasebne Univerze v Novem mestu in drugih visokošolskih zavodov. Zasebni visokošolski zavodi bodo lahko še naprej univerze in tudi samostojni visokošolski zavodi.
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV