Razlogi, da ponudba študentskih del v zadnjem obdobju presega povpraševanje s strani dijakov in študentov, so različni. "Generacije študentov so veliko manjše, saj je študentov za tretjino manj kot pred 10 leti, zaradi urejene šolske in visokošolske zakonodaje ter rednih preverjanj pa ni več fiktivnih študentov in vpisovanj zgolj zaradi statusa. Obenem imajo študenti zaradi bolonjskega sistema manj časa za delo, kajti veliko imajo sprotnih obveznosti in obveznih prisotnosti," je orisala vodja posredovanja dela pri e-Študentskem servisu, Carmen Zajc. 

Med študenti je manj zanimanja za dela, plačana po minimalni urni postavki ter v gostinstvu, prodaji in deficitarnih poklicih. Bolj zaželena so najbolje plačana dela, predvsem pri uglednih delodajalcih, in strokovna v povezavi s šolanjem, ki prinašajo izkušnje in kompetence ter ki vodijo tudi do morebitne poznejše redne zaposlitve. Mladi namreč vedno pogosteje iščejo strokovna dela, povezana z njihovo smerjo šolanja, in dela, pri katerih pridobijo pomembne veščine in delovne izkušnje, zaznavajo v e-Študentskem servisu. 

In študentska dela, za katera so zahtevane določene veščine in znanje, so tudi najbolje plačana. Urne postavke za denimo poučevanje in inštrukcije so od 10,8 evra bruto dalje, za vaditelje/trenerje plavanja od 11 evrov na uro bruto dalje, za računalništvo in programiranje od 11 evrov bruto dalje, za selitve od 9,4 evra bruto dalje. 

Programiranje za spletno trgovino je lahko plačano 17,75 evra na uro bruto (15 evrov na uro neto), vaditelj oziroma vaditeljica vadb lahko dobi 16,57 evra na uro bruto (14 evrov na uro neto), specialni pedagog/logoped/logopedinja 20 evrov na uro bruto (16,90 evra na uro neto), učitelj jezikov (nemški in angleški jezik) 16 evrov na uro bruto (13,52 €/h neto), animator/animatorka tujih gostov 15,38 evra na uro bruto (13 evrov na uro neto), strokovnjak za digitalni marketing 15 evrov bruto (12,67 evra na uro neto), kuhar/kuharica 14,20 evra na uro bruto (12 evrov na uro neto) in oblikovalec 14,20 evra na uro bruto (12 evrov na uro neto), je nanizala Carmen Zajc. 

Ponudbe za slabše oziroma minimalno plačana in manj iskana dela je glede na celoto okoli 18 odstotkov in gre za lažja dela v proizvodnji ali skladišču, za pakiranje, deklariranje. 

Študentsko delo je urejeno in se zelo razlikuje od študentskega dela pred petimi, desetimi leti 

Ob dvigovanju urnih postavk se je skozi leta urejalo tudi študentsko delo. Spreminjale in dvigovale so se obdavčitve in dajatve; poleg prispevkov za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer poškodbe pri delu se danes plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Študentu med delom prav tako teče pokojninska doba in zakonsko je določena minimalna urna postavka za študentsko delo. Letno se usklajuje z minimalno plačo in je trenutno 6,17 evra bruto oziroma 5,21 evra neto. 

"S sprejetjem Zakona za uravnoteženje javnih financ se je obdavčitev študentskega dela praktično izenačila z obdavčitvijo drugih oblik dela. Dohodek iz študentskega dela je "postal" bruto prihodek, od katerega se odvede 15,50-odstotni prispevek študenta za pokojninsko zavarovanje. Na bruto prihodek se obračunajo še prispevki za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 odstotka), prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 odstotka), prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36 odstotka), koncesijska dajatev 16 odstotkov, dodatna koncesijska dajatev dva odstotka ter na vse dajatve skupaj davek na dodano vrednost 22 odstotka," je opisala Carmen Zajc z e-Študentskega servisa. 

S študentskim delom do izkušenj in lahko tudi do redne zaposlitve 

Čeprav delodajalca študent stane več kot pred leti, je povpraševanje po kandidatih za študentsko delo večje od ponudbe in delodajalci so v preteklih mesecih težko našli kandidate za delo. Mladi si še vedno želijo delati, vendar so generacije manjše in je manj študentov, strožja šolska zakonodaja ne omogoča fiktivnih študentov in prepisov. Med bolonjskim študijem je veliko obvezne prisotnosti in študijskih obveznosti, zaradi vsega navedenega je manj povpraševanja po študentskem delu s strani mladih. 

A delo je zagotovo dobro za študente in v e-Študentskem servisu spodbujajo mlade k pridobivanju izkušenj preko študentskega dela. "Vsaj med počitnicami, saj tako bolje spoznajo sebe (kakšno delo jim ustreza in kaj jim leži) in trg dela (delovne naloge, področja dela, delodajalci) ter obenem gradijo (poslovno) socialno mrežo. Delo na enakem delovnem mestu v start-up podjetju ali multinacionalki se namreč lahko precej razlikuje. Hkrati ni zanemarljiv podatek, da se kar 62 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo," je za konec izpostavila Carmen Zajc.