Številni delodajalci se ob še vedno izjemni nizki brezposelnosti že vrsto mesecev soočajo s težavami pri iskanju delavcev. V prvem četrtletju leta je bilo prostih skoraj 24.000 delovnih mest, največ v predelovalnih dejavnostih, veliko je bilo pomanjkanje kadra v gostinstvu, trgovinah, financah in zavarovalništvu, kažejo podatki Statističnega urada. 

Podjetja iščejo na vseh koncih in skušajo kadrovsko stisko reševati tudi z mlado delovno silo. Na študentskih servisih beležijo visoko povpraševanje in na e-Študentskem servisu imajo objavljenih okoli 4000 oglasov, predvsem za dela v prodaji, gostinstvu, turizmu in s strankami, strokovnih z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing) in fizičnih (denimo vrtnarjenje, pakiranje, deklariranje). 

Ob povečanem povpraševanju po mladi delovni sili pri delodajalcih pa je zanimanje na drugi strani nižje. Razlogi so različni – generacije študentov so kar za tretjino manjše kot pred 10 leti, urejena zakonodaja onemogoča vpisovanje zaradi statusa, ob bolonjskem načinu študija je več študijskih obveznosti in je posledično manj časa za delo. 

Delodajalcem, ki iščejo, pa ne najdejo, na e-Študentskem servisu svetujejo, naj poleg študentom večkrat dajo priložnost dijakom. Ob dobrih izkušnjah se "potem radi vračajo k delodajalcem, ki jih uvedejo v delovni proces. Prav tako lahko vključevanje dijaka v počitniško delo pozitivno vpliva na njegov karierni razvoj in na bolj jasne želje, na katerem področju želi nadaljevati šolanje in kaj želi oziroma ne želi početi v življenju," je izpostavila vodja posredovanja dela pri e-Študentskem servisu, Carmen Zajc. 

Najbolj so seveda zaželena dela pri uglednih delodajalcih in najbolje plačana, medtem ko je manj povpraševanja po delih, ki so plačana po minimalni urni postavki, v gostinstvu in pri manj uglednih delodajalcih. Velike vrzeli so pri iskanju mlade delovne sile za strežbo in prodajo, izjemno pomanjkanje je pri deficitarnih poklicih. Obenem mladi vedno bolj iščejo strokovna dela, pogosto povezana s smerjo šolanja ter pri katerih pridobijo pomembne kompetence in delovne izkušnje. 

Carmen Zajc prav tako opaža, da dijaki iščejo predvsem enostavna dela, denimo pakiranje, deklariranje. Dekleta se zanimajo tudi za dela v administraciji ali za delo hostes, medtem ko fantje povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih (recimo selitve), da lahko v kratkem času več zaslužijo, in za dela v proizvodnji. Za študente ter bolj izkušene in starejše dijake pa so že na voljo tudi zahtevnejša, strokovna dela z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing) ter dela v gostinstvu in turizmu, je opisala. 

Urna postavka za študentsko delo

Plačilo je različno in najbolj plačana dela zahtevajo določeno znanje, veščine, včasih izkušnje. Postavke za poučevanje in inštrukcije se začno pri 12 evrih na uro bruto, vaditelji/trenerji plavanja so plačani vsaj 11,9, računalničarji in programerji nad 11,2, selilci najmanj 10 evrov na uro bruto. 

Najslabše oziroma minimalno trenutno 6,92 evra na uro bruto oziroma 5,85 evra na uro neto so plačana preprosta dela, predvsem lažja v proizvodnji, skladišču ter pakiranje in deklariranje. 

Je pa študentsko in dijaško delo čedalje bolj cenjeno, verjetno tudi, ker povpraševanje pri delodajalcih presega ponudbo. "V zadnjem letu, ko vlada izrazito pomanjkanje po kandidatih za delo, opažamo povišanje urnih postavk. Tako se je v zadnjih dveh letih povprečna urna postavka za študentsko delo dvignila približno za 1,5 evra bruto na uro in trenutno znaša osem evrov bruto na uro (6,76 evra neto na uro)," kažejo podatki e-Študentskega servisa. 

Kakšne pa so napovedi oziroma pričakovanja za poletje? 

Večina – kar 70 odstotkov opravljenega študentskega dela – se sicer opravi poleti. Dijaki in študenti imajo med poletnimi počitnicami več prostega časa, delodajalci obenem iščejo dodatno pomoč zaradi dopustov zaposlenih in ponekod tudi zaradi povečanega obsega dela. "Predvsem v turističnih središčih je več povpraševanja po specifičnih delih, kot so na primer učitelji plavanja, animatorji, prodaja sladoleda, vstopnic ... več je tudi povpraševanja po strežbi," je pojasnila Carmen Zajc.

Sezonsko poletno delo načeloma ni plačano več kot preostale mesece, je pa poleg zaslužka odlična priložnost za spoznavanje različnih poklicev, delodajalcev, pridobivanje prvih delovnih izkušenj in raziskovanje kariernih možnosti. Dobrobit je na obeh straneh – tako za mlade kot tudi za delodajalce. 

"Po opravljeni raziskavi se kar 62 odstotkov študentov zaposli v podjetju, kjer so prej opravljali študentsko delo. Tudi zato je za delodajalce zelo učinkovit sistem kadrovanja, saj lahko pred redno zaposlitvijo preizkusijo potencialnega novega sodelavca, hkrati pa mladi vidijo, ali bi jim delo oziroma poznejša redna zaposlitev pri nekem delodajalcu odgovarjala ali ne," je poudarila vodja posredovanja dela pri e-Študentskem servisu.