Novi dveletni podiplomski študijski program so partnerji v projektu predstavili na novinarski konferenci v Ljubljani. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, lahko po besedah nosilca projekta Pierra Denisa iz Univerze Caen v nadaljevanju tega stoletja pričakujemo postavitev trajnejših baz na Luni, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskave vesolja, predvsem nadaljnjih obiskov Marsa.

"Izobraževanje kadra, ki bo skrbel za zdravje in dobrobit vesoljskih potnikov in delavcev, je tako ključno," je izpostavil Denise. To dejstvo je spodbudilo ustanovitev mednarodnega magistrskega programa SpaceMed Erasmus Mundus Joint Master. Kot je povedal Denise, ne obstaja noben drug program, ki bi bil posvečen fiziologiji in medicini človeka v vesolju oziroma v ekstremnih razmerah.

Program je primarno namenjen študentom biomedicinskih znanosti iz celega sveta

Namen programa je izobraževanje bodočih raziskovalcev, zdravnikov in znanstvenikov, ki bodo vključeni v pripravo in zdravstveni nadzor vesoljskih poletov. Prav tako bo program namenjen izobraževanju inženirjev, ki bodo oblikovali, optimizirali, upravljali in ocenjevali podporne sisteme za življenje v vesolju in na Zemlji.

Program, v katerem letno pričakujejo najmanj 25 študentov, bo potekal v štirih semestrih

Predvidoma bo prvi semester potekal na Univerzi Caen v Normandiji, drugi na Charite univerzi v Berlinu, tretji pa v okviru Mednarodne podiplomske šole Jožef Stefan na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. V četrtem semestru bodo študentje pripravljali magistrske naloge in samostojno raziskovali.

Slovenski del izobraževalnega programa bo osredotočen na izvajanje praktičnih in terenskih vaj

Kot je povedal vodja raziskovalnega centra v Planici Igor Mekjavič, se bodo v Nordijskem centru Planica, kjer je lociran raziskovalni center Evropske vesoljske agencije in kjer deluje človeška centrifuga, študentje seznanili z učinki breztežnosti in raziskovali, kako bi lahko umetna težnost preprečila negativne učinke breztežnosti na človeka.

Glede na to, da bodo bodoča vesoljska plovila in habitati na luni in Marsu po vsej verjetnosti hipoksični, se bodo terenske vaje izvajale v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije in Planinsko zvezo Slovenije. Slovenske jame že nekaj let obiskujejo evropski astronavti v okviru priprav za bodoče vesoljske misije, priprave izvajajo v jami, kjer so pogoji do neke mere enaki kot na Luni in Marsu. Ekstremne pogoje pa bodo v okviru programa testirali tudi na Kaninu.

Študijski program je rezultat šestletnega projekta, ki ga podpira že 40 mednarodnih partnerjev, med njimi tudi nekatera slovenska podjetja s področja vesoljskih tehnologij, ki vidijo to kot dobro priložnost za razvoj novih kadrov, ki jih vesoljski sektor in gospodarstvo potrebujeta.

Vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer je izpostavila, da bo v programu pridobljeno znanje koristno ne le v vesolju, temveč tudi na Zemlji. Prispevalo bo k hitrejšemu tehnološkemu razvoju in izboljšanju življenja tako z vidika zdravja kot tudi razvoja različnih visokotehnoloških rešitev in naprav, ki se bodo lahko uporabljale na različnih področjih, so še navedli v sporočilu.