Generacija Alfa, v katero sodijo posamezniki, rojeni približno med letom 2010 in sredino leta 2020, vstopa v izobraževalni sistem, ki se temeljito razlikuje od okolja, v katerem se je šolala predhodna generacija Z. Ključni dejavnik, ki je sooblikoval njihovo izkušnjo, je nedvomno pandemija covida-19, ki so jo doživeli v zgodnjem otroštvu in je pospešila integracijo tehnologije v vsakdanje življenje, vključno z učilnicami.
Posledično se učitelji in izobraževalci po vsem svetu srečujejo z novimi izzivi, o katerih vse pogosteje razpravljajo tako na profesionalnih forumih kot na družbenih omrežjih. Ti izzivi so povezani z zaznano manjšo angažiranostjo učencev, krajšim razponom pozornosti in pretirano odvisnostjo od digitalnih naprav.
Alarmantne ugotovitve potrjujejo tudi uradna poročila. Nacionalni center za izobraževalno statistiko ZDA je januarja 2025 objavil podatke, ki kažejo, da so bralne in matematične spretnosti pri učencih četrtega in osmega razreda v številnih zveznih državah pod nacionalnim povprečjem. Peggy Carr, odgovorna uradnica centra, je to komentirala z jasno izjavo, ki poudarja resnost razmer. "Rezultati iz leta 2024 jasno kažejo, da učenci niso na ravni, na kateri bi morali biti."
To odpira pomembno vprašanje, s katerimi specifičnimi težavami se srečujejo člani generacije Alfa in kako nanje reagirati v izobraževalnem kontekstu.
Kakšne težave z generacijo Alfa opažajo učitelji?
Učiteljske izkušnje s to novo generacijo razkrivajo številne specifične težave, ki presegajo običajne vzgojne izzive. Elizabeth McPherson, učiteljica, znana na platformi TikTok pod imenom Ms. Mac, je v intervjuju za Newsweek opozorila na zaskrbljujoč trend.
"Opažamo velik padec angažiranosti učencev in prevzemanja odgovornosti. Mnogi so videti nezainteresirani in odmaknjeni od lastnega izobraževanja in to ni le vprašanje motivacije, temveč globlji, sistemski problem." Dodala je, da se učenci vse manj zavedno pripravljajo na ocenjevanja in vse pogosteje izostajajo od pouka. "Ko učenci vidijo, da lahko razred opravijo z minimalnim trudom in da kronično manjkanje z ur nima posledic, ne vidijo več smisla v tem, niso mentalno niti fizično prisotni," je dejala.
Matt Eicheldinger, nekdanji učitelj in avtor knjižnih uspešnic, opazuje tri prelomne trenutke, ki so najbolj vplivali na osredotočenost učencev: ko so se razširili pametni telefoni, ko so šole začele opremljati vsakega učenca z napravo (model "ena na ena") in po vrnitvi v šolske klopi po koncu ukrepov, povezanih s pandemijo. Posebej problematične vidi srednje šole. "Učenci niso le uporabljali telefonov med poukom, z njimi so v šolo prinesli tudi vse težave družbenih omrežij, vključno s spletnim nasiljem in anksioznostjo. To je dodatno obremenilo učitelje, pedagoge in ravnatelje."
Podobna opažanja deli Gabe Dannebring, učitelj in popularni TikTok ustvarjalec. "Opažam, da se generacija Alfa težko koncentrira. Navajeni so na stalno stimulacijo prek tehnologije, zato se težko dalj časa osredotočajo na naloge," je dejal. Dodaja, da je prisotna tudi visoka stopnja anksioznosti. "Nikoli nisem videl toliko napadov panike, ko so učenci morali pred razredom predstaviti svoje delo."
Kako tehnologija spreminja mlajše generacije učencev?
Vloga tehnologije pri oblikovanju generacije Alfa je kompleksna in vključuje tako pozitivne kot negativne učinke. Učiteljica McPherson poudarja: "Tehnologija globoko oblikuje to generacijo, tako pozitivno kot negativno."
Medtem ko neomejen dostop do informacij predstavlja veliko prednost, ta hitra in vedno dostopna znanja ustvarjajo navado iskanja takojšnjih rezultatov. To posledično otežuje sprejemanje bolj zamudnih in zahtevnih procesov, ki so sestavni del globljega učenja in kritičnega mišljenja.
Gabe Dannebring se strinja z ugotovitvijo o želji po hitrih rezultatih. "Učenci so navajeni na hitro stimulacijo in nagrade preko mobilnih telefonov. Klasični pouk, ki poteka počasneje in zahteva potrpljenje, se jim zaradi tega zdi dolgočasen."
To pomanjkanje potrpežljivosti je očitno tudi pri uporabi šolske opreme, kot so naprave "ena na ena". Matt Eicheldinger se spominja uvajanja iPadov. "Sprva smo bili navdušeni, saj je to omogočalo boljšo organizacijo, lažjo komunikacijo s starši, dostop do interneta in raznih virov ... Toda kmalu smo ugotovili, da učenci ne morejo prenehati igrati igric niti med poukom."
Nekateri so bili, kot opisuje, kompulzivno nagnjeni k fizičnemu stiku z ekranom, tudi če so samo listali po začetnem zaslonu brez določenega cilja. Problem se poglobi zaradi časa, ki ga preživijo pred ekrani doma. "Imeli smo učence, ki bi cel dan bili pred ekranom, nato pa doma preživeli še 4–5 ur pred drugim ekranom."
Ta obsežna izpostavljenost tehnologiji spreminja njihove kognitivne procese in vedenjske vzorce, kar ima neposreden vpliv na pripravljenost in sposobnost sodelovanja v tradicionalnih učnih dejavnostih.
Obsežna in skoraj nenehna izpostavljenost digitalnim vsebinam močno vpliva tudi na odnos učencev do temeljne pismenosti – branja in pisanja. Algoritmi, ki poganjajo družbena omrežja, so zasnovani tako, da uporabniku ponudijo vsebino, ki je kar se da hitra, privlačna in močno prilagojena individualnim interesom.
Gabe Dannebring poudarja, kako to vpliva na učence. "Zaradi algoritmov družbenih omrežij otroci dobivajo vsebino, ki je hitra, zabavna in prilagojena njihovim interesom. Po tem naloge, kot sta branje ali pisanje, izgubijo privlačnost." Dolgi, linearni teksti in proces pisanja, ki zahteva dolgotrajno zbranost in premišljenost, se težko kosajo s poplavo takoj dostopnih video posnetkov ali kratkih objav.
Učiteljica McPherson dodaja pomemben vpogled v upad motivacije. "Mnogi učenci ne vidijo vrednosti v branju in pisanju, če jim to ne prinaša neposredne koristi." Notranja (intrinzična) motivacija, tista, ki posameznika spodbuja k učenju ali dejavnosti zaradi same dejavnosti oziroma notranjega zadovoljstva in ne zunanje nagrade, postaja pri generaciji Alfa očitno vse redkejša. To pomanjkanje notranjega pogona za dejavnosti, ki niso takoj nagrajene, je neposredna posledica habituacije (proces, v katerem se možgani sčasoma prenehajo odzivati na ponavljajoče se dražljaje) na model digitalnih platform, kjer so nagrade (všečki, komentarji, nova vsebina) konstantne in skoraj takojšnje. Zahteva po globljem, premišljenem pristopu k informacijam in izražanju postaja tako dodaten izziv, s katerim se šolstvo pri tej generaciji srečuje.
Prilagoditve, ki so potrebne v sodobnem šolstvu
Ob soočanju s temi izzivi se postavlja nujno vprašanje, kaj se mora spremeniti v samem jedru izobraževalnega procesa. Učitelji poudarjajo, da vračanje k starim modelom preprosto ne bo delovalo.
"Moramo vrniti odgovornost v šolstvo," pravi McPhersonova. Vendar dodaja, da to ne pomeni samo strožjih pravil, ampak tudi temeljito prilagoditev pristopa. "Ampak tudi prilagoditi kurikulum in način, na katerega poučujemo. Ta generacija je drugačna. Stari modeli več ne funkcionirajo. Potrebujemo več pouka, usmerjenega na učence, projektov, razprav, simulacij, uporabe znanja v resničnem življenju."
Pristop, ki postavlja učenca v aktivno vlogo, kjer je poudarek na raziskovanju, sodelovanju in povezovanju teorije s prakso, bi lahko bil odgovor na pomanjkanje angažiranosti, ki jo učitelji opažajo. Poleg sprememb v metodiki in kurikulumu Matt Eicheldinger izpostavlja kritično pomembnost medijske pismenosti. "Učenci pogosto sprejmejo prvo, kar preberejo, ali pogosteje vidijo kot resnico, čeprav gre za mnenje osebe, ki morda sploh ni strokovna za temo." V svetu, preplavljenem z informacijami, je sposobnost kritičnega ovrednotenja virov in razločevanja dejstev od mnenj postala nujna veščina.
Dodatno oteževalno okoliščino prinaša hitri razvoj umetne inteligence. Gabe Dannebring opozarja, da so nekateri učenci že izredno vešči v uporabi orodij umetne inteligence. "Neki učenci so toliko vešči v uporabi UI orodij, da učitelji niti ne vedo, da so dela v celoti narejena s pomočjo umetne inteligence." Tehnologija UI je lahko izjemno močno orodje za učenje, vendar predstavlja tudi velik izziv glede preverjanja pristnosti dela in spodbujanja originalnega razmišljanja.
Končna ugotovitev McPhersonove jasno usmerja k skupnemu cilju. "Ne rabimo zavreči tradicije, ampak jo prilagoditi. Čas je, da ponovno osmislimo, kako je videti šola, skupaj z učitelji in učenci, saj so prav oni vsak dan v učilnicah." Le s skupnimi močmi, ki vključujejo prilagoditev pristopov, razvoj novih spretnosti in iskreno razpravo, lahko izobraževalni sistem uspešno naslovi izzive, ki jih prinaša generacija Alfa, in jih pripravi na prihodnost.
Generacija Alfa pred izobraževalni sistem postavlja temeljne izzive, ki izvirajo predvsem iz digitalnega okolja, v katerem odrašča, in posledic globalne pandemije. Kratkotrajna zbranost, prekomerna izpostavljenost tehnologiji, težave z angažiranostjo in anksioznost niso le anekdotske zgodbe učiteljev na družbenih omrežjih, temveč resnične ovire, ki se odražajo tudi v akademskih rezultatih, poroča spletna stran index.
Vpliv digitalnih algoritmov in vsesplošne prisotnosti zaslonov močno preoblikuje način, kako mladi dojemajo učenje, kar vodi v pomanjkanje potrpežljivosti za dolgotrajnejše naloge, kot sta branje in pisanje, ter upad notranje motivacije.
Odgovori na te izzive ležijo v prilagajanju. Ne gre za popolno opustitev preverjenih pedagoških principov, temveč za njihovo rekonceptualizacijo v skladu s potrebami nove generacije. Vračanje k odgovornosti mora biti prepleteno s kurikulumom, ki spodbuja aktivno vlogo učenca, praktično uporabo znanja in razvoj kritične misli, vključno z medijsko pismenostjo. Nastajajoči izzivi, kot je umetna inteligenca, zahtevajo nenehno spremljanje in integracijo v pouk na način, ki spodbuja učenje in ne goljufanja.
Kot poudarja učiteljica McPherson: "Čas je, da ponovno osmislimo, kako je videti šola, skupaj z učitelji in učenci, saj so prav oni vsak dan v učilnicah." Samo skupaj lahko zgradimo šolski sistem, ki bo generaciji Alfa omogočil, da razvije polni potencial v dinamičnem digitalnem svetu.
Vir: Index
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!
Najbolj brane novice:
Novi biser Jadrana vabi s cenami pod 25 evrov
Zapustil Nemčijo zaradi stresa: 'Se da doma zaslužiti več?'
Zakaj znani vlagatelji svarijo pred padcem borz?
Danijel: Brez 400 evrov sem ostal na zelo neumen način
Veliko opozorilo za zaposlene v tem sektorju: 'Kmalu boste ostali brez službe'
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV