Če bi pred desetimi leti vprašali kadrovnike, katere veščine iščejo, bi verjetno omenili znanje Excela, tujega jezika ali specifične strokovne kvalifikacije. Danes je odgovor precej drugačen.
Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum) se bo do leta 2030 spremenilo skoraj 40 odstotkov ključnih znanj, ki jih ljudje uporabljajo pri delu. To pomeni, da diploma ali poklic, ki sta bila dovolj pred nekaj leti, sama po sebi ne zagotavljata več dolgoročne varnosti.
A dobra novica je, da najbolj iskane veščine niso rezervirane za programerje ali tehnološke strokovnjake. Mnoge lahko razvija praktično vsak.
Ne gre več za to, kaj znate. Pomembno je, kako hitro se lahko naučite nekaj novega.
Ko govorimo o karieri prihodnosti, se ljudje pogosto osredotočajo na konkretne poklice. Toda po ugotovitvah Svetovnega gospodarskega foruma in številnih velikih podjetij postaja pomembnejša sposobnost prilagajanja kot pa posamezno strokovno znanje.
Znanja namreč zastarajo hitreje kot kadarkoli prej. Zato delodajalci vse bolj cenijo ljudi, ki znajo slediti spremembam, se hitro učijo in brez večjih težav osvajajo nova področja.
Prav zato se vse pogosteje omenja vseživljenjsko učenje kot ena najpomembnejših kariernih naložb.
Umetna inteligenca ni več prednost, ampak postaja osnovna pismenost

Mnogi še vedno mislijo, da je umetna inteligenca pomembna predvsem za razvijalce programske opreme. V resnici jo danes uporabljajo tržniki, računovodje, kadroviki, novinarji, pravniki in prodajniki.
Po podatkih, ki jih navaja BBC, vse več delodajalcev od kandidatov pričakuje osnovno razumevanje orodij umetne inteligence. Raziskave kažejo, da kadroviki takšno znanje vse pogosteje obravnavajo kot pomembno prednost pri zaposlovanju.
A pozor. Ne gre zgolj za znanje uporabe ChatGPT-ja.
Kot poudarja Forbes, so najbolj cenjeni posamezniki tisti, ki znajo presoditi kakovost odgovorov, postavljati prava vprašanja in umetno inteligenco povezati z dejanskimi poslovnimi rezultati.
Analitično razmišljanje ostaja na vrhu med veščinami
Če bi morali izpostaviti le eno veščino, ki se že leta pojavlja na vrhu skoraj vseh raziskav o prihodnosti dela, bi bilo to analitično razmišljanje.
World Economic Forum ga že več let uvršča med najpomembnejše veščine sodobnega trga dela. Delodajalci iščejo ljudi, ki znajo razumeti podatke, prepoznati vzorce, oceniti tveganja in sprejemati dobre odločitve.
To ni pomembno zgolj za menedžerje.
Tudi zaposleni v prodaji, marketingu, administraciji ali storitvenih dejavnostih se vsak dan srečujejo s situacijami, kjer je sposobnost racionalnega razmišljanja bistveno pomembnejša od pomnjenja informacij.
Ljudje, ki znajo komunicirati, imajo vse večjo prednost
Morda se sliši paradoksalno, vendar v času umetne inteligence raste vrednost povsem človeških veščin.
Po ugotovitvah Svetovnega gospodarskega foruma med najbolj iskana znanja sodijo tudi vodenje, vplivanje na druge, sodelovanje in učinkovita komunikacija.
Razlog je preprost. Računalnik lahko napiše osnutek elektronskega sporočila. Težje pa bo pomiril nezadovoljno stranko, vodil pomemben sestanek ali zgradil zaupanje v ekipi.
Prav zato številni strokovnjaki opozarjajo, da bodo ljudje, ki znajo jasno komunicirati, poslušati in sodelovati z drugimi, dolgoročno težje nadomestljivi.
Ustvarjalnost postaja bolj dragocena, ne manj

Še pred nekaj leti so mnogi napovedovali, da bo tehnologija zmanjšala pomen ustvarjalnega dela. Dogaja se ravno nasprotno. Po podatkih World Economic Foruma pomen ustvarjalnega razmišljanja še naprej raste.
Umetna inteligenca lahko pomaga ustvarjati ideje, ne zna pa zares razumeti človeških želja, kulture, humorja ali občutkov.
Največjo vrednost bodo zato ustvarjali ljudje, ki bodo znali združiti tehnološka orodja in lastno ustvarjalnost.
Znanje podatkov postaja nova splošna pismenost
Ni treba, da postanete podatkovni znanstvenik. Vseeno pa postaja razumevanje številk, statistike in podatkov vse pomembnejše. Podjetja sprejemajo odločitve na podlagi podatkov, zato ljudje, ki jih znajo razumeti in interpretirati, pridobivajo konkurenčno prednost.
Gre za veščino, ki jo lahko postopoma razvijate že z učenjem dela v preglednicah, osnovami analitike ali razumevanjem poslovnih kazalnikov.
Veščina, ki jo mnogi podcenjujejo: prilagodljivost
Ko je Business Insider vprašal vodilne tehnološke direktorje, katera sposobnost bo v prihodnjih letih najpomembnejša, je bil odgovor presenetljivo enoten: sposobnost prilagajanja.
Svet dela se spreminja prehitro, da bi lahko računali na en poklic ali en nabor znanj za celotno kariero.
Ljudje, ki so pripravljeni sprejeti spremembe, se dodatno izobraževati in izstopiti iz cone udobja, bodo imeli bistveno več možnosti za napredovanje.
Kaj se torej najbolj splača učiti?
Če bi morali narediti kratek seznam, bi med najbolj perspektivne veščine danes sodile:
- uporaba umetne inteligence in digitalnih orodij,
- analitično in kritično razmišljanje,
- komunikacija in sodelovanje,
- ustvarjalno reševanje problemov,
- razumevanje podatkov,
- prilagodljivost in vseživljenjsko učenje.
Morda nobena od teh veščin ne zveni spektakularno. A prav te lastnosti delodajalci vse pogosteje iščejo in zanje tudi bolje plačajo. Medtem ko se konkretna orodja in tehnologije spreminjajo iz leta v leto, so ljudje, ki znajo razmišljati, sodelovati in se učiti, še vedno najbolj iskani.
Viri: World Economic Forum, Business Insider, BBC, Forbes















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV