Strah hromi, učenje krepi: obžalujemo le, če ne poskusimo

Vsak pozna strah pred neuspehom, notranje dvome in tremo pred izpiti – naj gre za mlade, ki se redno šolajo, ali za starejše, ki se po letih znova odločajo za dodatno izobraževanje. Pomembno je vedeti, da podobne občutke doživlja veliko ljudi in da so načini za njihovo premagovanje podobni pri vseh generacijah.

Dejstvo je, da nikoli ni prepozno za učenje. "Če ima posameznik cilje, ki jih bo lažje dosegel z dodatnim znanjem, potem je nadaljnje izobraževanje smiselna pot," meni univ. dipl. psihologinja s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tanja Kajtna. 

Mnogi se za študij odločijo pozneje, ker so se morali prej zaposliti, skrbeti za družino ali ker takrat ni bilo priložnosti, in po njenem mnenju ni omejitve za vnovično učenje. "Če čutimo željo in imamo voljo, lahko vedno najdemo obliko izobraževanja, ki nam ustreza, naj bo izredni ali redni študij," je prepričana. Pri tem je zelo pomembna tudi podpora okolice in domačih ter so lahko v pomoč zgledi ljudi, ki so se odločili za nadaljnjo izobraževalno pot v podobni situaciji, in posvet na Kariernih centrih Univerze v Ljubljani.

Strah pred neuspehom se prav tako pogosto zmanjša, ko so cilji realni in dosegljivi. "Dobro je, da si zastavimo konkretne in oprijemljive cilje ter naredimo načrt, kako jih bomo dosegli. Velikih korakov se lotevamo postopno; najprej preverimo, kakšni so pogoji vpisa, nato naredimo prvi korak. Ko vidimo, da zmoremo en korak, postane tudi naslednji lažji," je poudarila sogovornica.

Koraki k obvladovanju treme pa so po njenih besedah pogosto podobni pripravam športnikov na tekmovanja. "Trema pred izpitom je zelo podobna tremi pred športnimi tekmovanji. Ključno je, da se dobro pripravimo. Če imamo dovolj znanja, smo tudi bolj samozavestni in sproščeni," je dejala. Poleg dobre vsebinske in učne priprave priporoča tudi tehnike sproščanja za obvladovanje stresa – od dihalnih vaj in avtogenega treninga do postopne mišične relaksacije. Vaje sproščanja je treba vaditi vnaprej, da jih znamo uporabiti ob stresni situaciji.

"Predvsem z izkušnjami. Nič ne pomaga, če si desetkrat rečemo "uspelo mi bo", če nikoli ne poskusimo. Resnična samozavest pride, ko nekaj dejansko dosežemo," je izpostavila prof. dr. Tanja Kajtna. "Zato je pomembno, da se posameznik opogumi in sooči z izzivi, četudi obstaja možnost neuspeha. Iz neuspeha se lahko učimo, največje obžalovanje pa je pogosto tisto, da nismo poskusili," je poudarila.

Pomembno je torej, da vsaj poskusimo. Da bi študentom zagotovili še več pomoči in podpore, bodo v prihodnjih mesecih na Univerzi v Ljubljani objavili uporabne video vsebine o organizaciji časa, pripravah na izpite in učinkovitem učenju. Gradiva bodo prosto dostopna, njihov namen pa je olajšati vsakodnevne študijske obveznosti. "Gradiva bodo namenjena temu, da se študenti naučijo, kako se učinkovito učiti, kako se pripraviti na ocenjevanja in kako se spoprijeti s stresom," je razložila prof. dr. Tanja Kajtna, ki je tudi sodelovala pri pripravi.

Prvi korak, da premagamo notranje strahove in kritike, je soočenje s strahom, je poudarila psihoterapevtka Martina Judež iz Mojpsihoterapevt.si. Razmislimo, kaj bi se želeli naučiti, če bi bili prepričani, da smo dovolj pametni in sposobni. Nato naredimo eksperiment – vpišimo se v izobraževanje, tečaj ali šolo in poskusimo, svetuje sogovornica. Velikokrat ugotovimo, da nam dejansko gre, da zmoremo več, kot si mislimo, in potem lahko tudi nadaljujemo, vztrajamo, se vpišemo v nadalnje šolanje ... Pozitivne izkušnje pomagajo graditi samozavest in utišajo notranjo negotovost iz preteklosti.

Sogovornica opaža, da se veliko ljudi nekako boji razmišljati negativno in se preveč trudi razmišljati samo pozitivno. A strah ne izgine; negativne misli se ne izbrišejo, samo potisnemo jih pod površje, kjer rastejo in nas zavirajo. Zato je bolje, da si strahove in skrbi priznamo ter se z njimi soočimo, poziva Martina Judež. Kot eno izmed praktičnih tehnik je priporočila zapisovanje vseh svojih preteklih uspehov, dosežkov in tudi majhnih zmag. Seznam nas bo opomnil, da smo že marsikaj zmogli in da bomo zmogli tudi premagati nove izzive.

Pri mladih pogosto prevlada perfekcionizem, saj so prepričani, da morajo biti popolni in odlični pri vseh predmetih. Starejše medtem hromijo predsodki, da so prestari za učenje ali da nimajo časa. Marsikdo prav tako še danes verjame kritiki iz otroštva, da ni za matematiko ali da slabo bere, in se zato ne loti določenega področja. Pretirano kritiko ali omejujoče prepričanje, ki nam ga skuša vsiliti okolica ali naš notranji kritik, pa lahko spremenimo v svojo moč. Prav soočenje s strahovi in dvomi nas lahko opolnomoči, okrepi in osvobodi omejujočih prepričanj, nam da dodaten zagon za dosego ciljev, je prepričana psihoterapevtka.

Prebujajmo pristno, otroško radovednost, uživajmo v procesu učenja in odkrivanju novih znanj, velike izzive razdelimo na manjše korake ter sprejmimo, da so padci del procesa, iz katerih se učimo in rastemo, svetuje Martina Judež. 

Najbolj pomembne pa so delovne navade. Inteligenca in nadarjenost sta sicer lahko predpogoj zlasti na določenih področjih, a uspeh pride šele z delom, trudom in vztrajnostjo, je razložila. Največ pa dosežemo, če se učimo z veseljem in sproščeno. "Učenje naj ne bo zato, ker moram, ampak ker hočem," priporoča.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: