Zahteva interesne skupine delodajalcev v državnem svetu, naj državni zbor vnovič odloča o uzakonitvi 2. januarja kot dela prostega dne, ni naletela na zadostno podporo svetnikov. Za odložilni veto jih je glasovalo 14, proti pa jih je bilo 20. Glasovanje je bilo tajno.

Pred tednom dni so poslanci z 61 glasovi za in 10 proti sprejeli spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih in že z letom 2017 2. januar vrnil na seznam dela prostih dni. Interesna skupina delodajalcev v državnem svetu je po besedah njenega vodje Milana Lukića opozorila, da so predlagatelji, poslanci SMC, ponudili sicer všečno rešitev, a zanemarili negativne posledice.

Po njegovih besedah je bil problematičen že način vložitve zakonskega predloga v zakonodajni postopek, "saj je potekal izjemno hitro in brez poprejšnjega usklajevanja o vsebini in posledicah uveljavitve predloga zakona z Ekonomsko-socialnim svetom". Po njegovih besedah so predlagatelji preslišali opozorila gospodarstvenikov o še vedno nestabilnem gospodarskem okolju.

Iz obrazložitve spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih je mogoče sklepati, da predlagatelji niso razpolagali z analizami, na podlagi katerih bi lahko, predvsem za gospodarski del, verodostojno ocenili finančne posledice zakona, je opozoril. Po njegovih besedah uzakonitev prostega 2. januarja delodajalcem povečuje stroške dela.

"Z novim dela prostim dnem se bodo povečali stroški dela v dejavnostih, kjer mora biti delovni proces neokrnjen ali pa je zakonsko pogojen," je dejal. Dodal je, da bodo stroški dela višji v trgovini, varovanju, transportu, energetiki in javnem zdravstvu, saj bodo morali delodajalci izplačati dodatke za praznično delo. Višje stroške bo po njegovih besedah imela tudi industrija.

Interesna skupina je ocenila, da bodo stroški dela v zasebnem sektorju zaradi vnovične uvedbe prostega 2. januarja višji za 10 milijonov evrov. Po Lukićevih besedah se predvideva tudi, da se lahko ob izgubi enega delovnega dne v predelovalni dejavnosti zniža ustvarjena dodana vrednost za 6,8 milijona evrov. "Nižja dodana vrednost in višji stroški dela bodo tako pomenili za 16,8 milijona evrov manjšo dobičkonosnost, kar se bo odrazilo tudi v nižjih prilivih od davka na dobiček podjetij," je še dodal.

Sicer je predsednik državnega zbora Milan Brglez ob sprejemanju spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih v imenu predlagateljev poudaril, da se je ob ukinjanju 2. januarja kot dela prostega dne leta 2012 govorilo o različnih stroških, ki pa jih v praksi doslej nihče ni potrdil. "V času varčevanja se je skušalo varčevati tudi na simbolni način, tudi tam, kjer ni bilo treba," je dejal.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zavede in enake možnosti Peter Pogačar pa je tudi na seji državnega sveta pojasnil, da vlada ni nasprotovala uzakonitvi prostega 2. januarja. V evropski uniji se število dela prostih dni po njegovih besedah giblje med 10 in 15. Slovenija je z 2. januarjem prišla na skupno 12 dela prostih dni.