Zavod za zaposlovanje je objavil podatek, da je bilo konec novembra registriranih 96.843 brezposelnih.

Na trgu dela je torej izredno velika konkurenca. Najhuje je starejšim, ki morajo tekmovati z mladimi. Tudi načini iskanja dela so se spremenili: ogromno ponudb za zaposlitev je mogoče zaslediti le na družbenih omrežjih.

Spletni ugled

Če ga še nimate, bi bilo dobro, da si na družbenem omrežju Facebook odprete svoj profil. Vsem bi že moralo biti jasno, a naj ponovimo še enkrat: za profilno sliko uporabite primerno fotografijo. Nikar ne objavljajte neprimernih – torej nič popivanja, divjih zabav, razgaljenih (svojih in tujih) teles in podobno. 

Tudi druga omrežja so dober vir informacij o prostih delovnih mestih in tudi dober način samopromocije: Twitter, LinkedIn, Instagram in podobno.

Pazite tudi, kaj pišete na svojih profilih. Naj se podatki, ki jih imate objavljene na spletu, ujemajo s tistimi, ki ste jih zapisali v svojem življenjepisu (CV ali Curriculum Vitae) in poslali potencialnemu delodajalcu. Svoje izkušnje zapišite v rubriki O meni (About).

Na Facebooku obstaja kar nekaj skupin in strani, ki objavljajo informacije o prostih delovnih mestih. Všečkajte jih in spremljajte objave. V skupinah je ogromno ljudi, ki delijo informacije, si pomagajo, svetujejo in nudijo podporo ob neuspešnih prijavah na delovno mesto. Se pa najde tudi kar nekaj provokatorjev. S slednjimi se ne spuščajte v razprave, v komunikaciji bodite kulturni in ne širite sovražnega govora. Naj opozorimo, da številni kadroviki pregledujejo tudi komentarje, ki jih po družbenih omrežjih pišejo kandidati za zaposlitev.

Raziskava, ki jo je opravila ameriška organizacija Career Builder, je namreč pokazala, da kar 60 odstotkov vprašanih delodajalcev na družbenih omrežjih preveri kandidate, ki so se prijavili na prosto delovno mesto. Leta 2015 je to počelo 52 odstotkov vprašanih, leta 2008 pa 22 odstotkov in leta 2006 le 11 odstotkov. Trend torej narašča.

Kar 59 odstotkov kadrovikov preveri tudi, kaj bodo o kandidatu odkrili v spletnih iskalnikih. Za primerjavo: to jih je predlani počelo "le" 51 odstotkov.

Kar 49 odstotkov kadrovikov je odgovorilo, da so na družbenih omrežjih odkrili podatke, zaradi katerih so se odločili, da nekoga ne zaposlijo.

Kaj jih je zmotilo? Kaj so odkrili, da so nato zavrnili kandidata?

Kar 46 odstotkov delodajalcev je odgovorilo, da so jih odvrnile provokativne ali neprimerne fotografije, posnetki ali zapisani podatki o kandidatu, ki se je prijavil, da bi delal v njihovem podjetju.

43 odstotkov jih je dejalo, da so odkrili podatke o popivanju in drogiranju kandidata.

33 odstotkov jih je odgovorilo, da so se za zavrnitev odločili zaradi diskriminatornih in sovražnih komentarjev, ki jih je kandidat pisal na družbenih omrežjih.

Kar 31 odstotkov vprašanih kadrovikov je dejalo, da so kandidata izločili, saj je na svojih profilih objavljal žaljive zapise o svojem nekdanjem/zdajšnjem delodajalcu ali sodelavcu.

Zanimivo je tudi, da se je 29 odstotkov kadrovikov odločilo, da kandidata izločijo iz tekme za prosto delovno mesto ali iz zadnjega kroga razgovorov, ker so na njegovem profilu zaznali slabe komunikacijske in jezikovne veščine.

Kaj naj se iz tega naučimo?

Ker potencialni delodajalci "vohunijo" po vaših profilih na spletu, imate odlično in brezplačno priložnost, da profil na družbenih omrežjih izkoristite za samopromocijo in kot orodje, ki vas bo lažje in hitreje popeljalo do zaposlitve. Rosemary Haefner iz organizacije Career Builder namreč pravi, da orodja, kot sta Facebook in Twitter, omogočajo delodajalcem, da kandidata spoznajo zunaj okvirov poslane prijave in življenjepisa.

Kaj želijo videti?

Kaj je torej tisto, kar kadrovike lahko prepriča, da vas povabijo na razgovor ali celo zaposlijo? Profesionalnost. Da, tudi na spletu in zasebnih profilih. Prepričajo jih tudi zapisi drugih ljudi, kaj si mislijo o vas.

Kar 44 odstotkov delodajalcev se je odločilo zaposliti kandidata, ko so videli, da na družbenih omrežjih izžareva profesionalnost in da se tam objavljeni podatki ujemajo s tistimi, ki jim jih je posredoval v prijavi.

Kar 43 odstotkov pa je ob pregledu profila na družbenem omrežju ugotovilo, da se kandidatova osebnost ujema s politiko in usmeritvami podjetja. Zato so se odločili, da kandidata povabijo k sodelovanju.

40 odstotkov kadrovikov je odgovorilo tudi, da so z brskanjem po kandidatovem profilu odkrili, da gre za osebo, ki je angažirana, ima različne interese in je aktivna.

36 odstotkov delodajalcev so prepričale kandidatove komunikacijske veščine na spletnih profilih.

Družbena omrežja kot dobra priložnost za samopromocijo

Družbena omrežja torej sprejmite kot dobro priložnost za svojo poglobljeno predstavitev. Se zavedate, koliko prijav prejmejo v kadrovski službi za eno prosto delovno mesto? Če jih že prepričate s svojim odlično sestavljenim življenjepisom, nikar ne zavozite priložnosti z objavljenimi neumnostmi na Facebooku. 

Na spletu si ustvarite močno socialno mrežo, stopite v kontakt s potencialnimi delodajalci in kadroviki (ne z njihovimi osebnimi profili, temveč službenimi), komunicirajte, objavljajte svoje dosežke ...

Ko si neviden

Tudi nevidnost na spletu je lahko težava. "Iskalci zaposlitve, ki molčijo in so na spletu nevidni, so lahko v slabšem položaju kot kandidati, ki delujejo proaktivno," je dejal Greg Simpson iz družbe za svetovanje Lee Hecht Harrison. Njegova sodelavka Helene Cavalli dodaja, da ni dovolj le ustvariti profil in nato preverjati, kaj drugi objavljajo. Morate biti aktivni, komunicirati, sodelovati v razpravah ... "Morate delati. Morda vam bo nerodno, da se razkrivate na spletu, toda če iščete zaposlitev, to ni pravi čas za plašnost in zadržanost," je še dodala.

Zgornjih nasvetov naj se držijo tudi tisti, ki zaposlitev že imajo, če ne želijo končati na trgu dela. V tujini je namreč že stalna praksa, da delodajalec odpusti delavca, ki se na spletu in zasebnih profilih vede neprimerno ali krši pravilnik o poslovni tajnosti v podjetju.