Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se ob dnevu dostojnega dela pridružuje pozivu krovne Evropske konfederacije sindikatov in opozarja, da so marsikje plače daleč od dostojnih. "EU mora zato zagotoviti dostojno delo in dostojno življenje na vseh ravneh in v vseh državah," je zapisal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Za ZSSS je dostojno delo neločljivo povezano s človeškim dostojanstvom. "Brezposelnost, negotove oblike dela, nizke plače po našem mnenju predstavljajo napad na naše dostojanstvo, zato ob dnevu dostojnega dela pozivamo odločevalce, da kreirajo politike, ki bodo stremele k spoštovanju delavskih in socialnih pravic ter ki bodo spodbujale dostojno delo in življenje," so zapisali.

V Sloveniji smo po njihovem mnenju v zadnjem času priča številnim poskusom razvrednotenja dela in socialne varnosti, namesto o dostojnem delu pa se pogovarjamo o novih načinih za zniževanje pravic delavk in delavcev. Redno delo in redno plačilo postajata luksuz, na katerega predvsem mlade generacije sploh ne morejo več računati, več kot polovica mladih je tako zaposlena v prekarnih, nedostojnih oblikah dela, zaposleni prejemajo prenizke plače, upokojenci pokojnine, ki so daleč celo od praga revščine.

Ob dnevu dostojnega dela tako na ZSSS vnovič zahtevajo sprejem in izvajanje takšnih politik, ki bodo omogočile ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest, prekinile trend negotovih oblik zaposlitve in omogočile zaposlovanje mladih za nedoločen čas. "Zahtevamo politike, ki bodo spodbujale dostojno delo, zagotovile spoštovanje delavskih in socialnih pravic ter ljudem zagotovile dostojno plačo ter tako omogočile dostojno življenje," so še dodali.

Na statističnem uradu medtem opažajo, da se tudi na trgu dela odraža gospodarska kriza, zaradi katere je bila Slovenija v težavah od druge polovice leta 2008 do nedavnega. V razmerah, ko je povpraševanje po delu večje od ponudbe, je lahko več priložnosti za izkoriščanje delojemalcev oziroma za sprejemanje dela ob manj ugodnih pogojih.

"Vendar zaposlitev marsikomu pomeni več kot le nujno zlo za preživetje, saj na delovnem mestu običajno preživimo več časa kot z družino, s prijatelji ali ob prostočasnih dejavnostih. Tudi zato veliko zaposlenih dojema 'dobro službo' kot osnovo za kakovostno življenje," so zapisali na statističnem uradu.

Zaposlitev za nedoločen čas privilegij predvsem starejših od 30 let

V Sloveniji je bilo v drugem četrtletju letos 919.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 793.000 zaposlenih, 107.000 samozaposlenih in 19.000 pomagajočih družinskih članov. Zaposlitev s polnim delovnim časom (tj. 36 ali več ur na teden) je imelo nekaj manj kot 90 odstotkov delovno aktivnih. V rednem delovnem razmerju je bilo okoli 95 odstotkov zaposlenih, drugi so delali prek pogodb, študentskega servisa ali za neposredno plačilo. Prek študentskega servisa je delalo 32.000 oseb, prek agencij za posredovanje dela pa 10.000.

Delo za nedoločen čas je v drugem četrtletju letos imelo 82,4 odstotka zaposlenih oseb. Zaposlitve za nedoločen čas so predvsem "privilegij" zaposlenih, ki so stari 30 ali več let - tovrstno zaposlitev je namreč v tej starostni skupini imelo 90,1 odstotka oseb. Na drugi strani, med zaposlenimi za določen čas, pa je bilo največ mlajših od 30 let, in sicer 52,8 odstotka.