Prijatelji ali družinski člani bi radi delali z vami. Kaj narediti v takem primeru? Osebno menim, da ni dobro zaposlovati prijateljev in družinskih članov, razen seveda, če ste vsi dovolj čustveno zreli, da boste znali ločiti posel od zasebnega življenja. V nasprotnem primeru boste izgubili prijatelja ali se sprli z družinskim članom.

Preberite tudi: Odnosi na delovnem mestu. 

Kaj je običajno razlog spora?

Razlog spora so običajno prizadeta čustva. Vsi jih imamo in na določenih področjih imamo vsi šibke točke. Kadar nas nekdo opozori ali nam reče nekaj, kar zadane našo šibko točko, bomo odreagirali. To se v službi zgodi hitro, še posebej pa, če je oseba, ki nas zadane, naš prijatelj ali družinski član. Od njega vzamemo povedano bolj osebno.

Kako je to videti?

Vzamimo primer, da svojega prijatelja učite, kako se nekaj dela. Povedali ste mu že stokrat, v službi je že nekaj mesecev, pa še vedno eno in isto stvar dela po svoje in ne v skladu s pravili. V nekem  trenutku boste morali korigirati to obnašanje, saj boste v nasprotnem primeru imeli težavo v delovnem procesu in z drugimi sodelavci, ki bi jih sicer popravili vsakič sproti.

Običajno korigranje prijatelja je videti tako, da najprej navržete opazko, da bi bilo to in to res dobro spremeniti, potem ga vsake toliko spet "približno" popravite. Ker vas ne razume, postajate jezni nanj in se ga nekaj časa izogibate. Ko gre stvar predaleč, ste ali tiho in ga daste na popolno ignoranco, da bo sam dojel, da je nekaj narobe in načel temo, ali pa znorite in na neprimeren način poveste, da to njegovo obnašanje ni v redu. V obeh primerih bo ta oseba prizadeta. Opazila bo VAŠE obnašanje, ne svojih napak. Niti približno ji ne bo jasno, zakaj se do nje obnašate tako grdo. Saj sta vendar prijatelja, bratranca, sestri ...?!

"Ljudje redko opazijo, da sami nekaj delajo narobe, običajno so fokusirani na obnašanje drugih ljudi do njih. To opazijo, na to reagirajo. Ko jim poveste razlog za nesporazum, so običajno presenečeni."

Seveda takšno obnašanje tudi z vaše strani – strani vodje, ni pravilno. Prav tako kot oni menijo, da bi jih vi lahko razumeli, tudi vi menite, da bi vas lahko oni razumeli. V vsej tej situaciji vse temelji zgolj na čustvih in predvidevanju, kaj bi kdo "moral" vedeti ali si misliti. Vseh teh čustev pri sodelavcu, ki ni vaš prijatelj in na katerega niste čustveno vezani, ni. Pravilno korigiranje obnašanja bi bilo, da prijatelju, enako kot vsem drugim sodelavcem poveste, kaj dela narobe in ga povprašate, kako bo zadevo popravil na dolgi rok.

"Pri korigiranju obnašanja je vedno potrebno v proces vključiti tudi sodelavca. Največkrat ravno tukaj vodje naredijo napako: govorijo ljudem, kako in kaj naj delajo. Tako odgovornost vsakič prenesejo na svoja ramena, namesto, da bi učili svoje sodelavce lastne odgovornosti do dela, ki ga opravljajo."

Nasveti

Kadar zaposlujete prijatelje ali družinske člane, najprej razmislite, zakaj jih zaposlujete: jim dajete delo, ker ga pač potrebujejo, ali pa so dejansko dober kandidat za delovno mesto, ki je odprto. Razmislite in se pogovorite s to osebo, če sta obe pripravljeni svoje druženje deliti na službo in družbo. Jasno postavite pravila poslovanja in se jih držite. Še posebej pri prijateljih in družinskih članih. Zakaj? Ti bodo namreč vedno testirali meje vaše trdnosti. Tega ne bodo nujno počeli zanalašč. Morda vas bodo prosili, da bi šli prej domov, imeli prosto dva praznika zapovrstjo, ker vi veste, kako pač je pri njih. Morda bo težje dati povratno informacijo o njihovem delu – tisto, ki opozarja, če nekaj ni bilo dobro narejeno in potrebuje izboljšavo.

Kot vodja se naučite, kako postaviti pravila, kako voditi ljudi v delovnem procesu, kako obvladovati čustva, ki se ob tem sprožajo. Vodja mora najprej poznati in znati voditi sebe, potem bo lahko vodil druge brez večje drame. Ko razume sebe in ve, na katerih področjih je sam občutljiv, in bo razumel, zakaj ga nekatere stvari razjezijo ali prizadenejo, bo lažje vodil ljudi, saj sam ne bo odvisen od svojih čustev. Ljudje ga ne bodo mogli tako hitro razjeziti.

Ljudje smo čustvena bitja in na stvari reagiramo čustveno. Vsak od nas ima področja, na katerih je občutljiv in se ga tam hitreje prizadene. Na primer, nekateri težko sprejmejo kritiko, drugi so užaljeni, če ne opaziš vseh stvari, ki so jih zate naredili, tretji so prizadeti, če nekaj rečeš bolj direktno, nekateri imajo radi samostojnost, nekateri je ne marajo. Najhitreje boste občutljivo točko opazili, ko gre kaj narobe: nekateri bodo vso krivdo prevzeli nase, počutili se bodo odgovorni za vse, nekateri bodo hitro s prstom pokazali na drugega, nekateri sploh ne bodo čutili nobene odgovornosti za napako, čeprav bi jo morda morali, nekateri bodo takoj iskali rešitev, spet drugi bodo delali paniko, eni zdraho ...

Vodenje nikoli ni preprosto. Delo zahteva veliko znanja – strokovnega in tudi veščin vodenja. Ter izredno veliko dela na sebi. Vsak vodja mora graditi na sebi in se razvijati, se spoznavati kot oseba. Delo s prijatelji in družinskimi člani je zagotovo težje, saj smo na njih čustveno navezani in zato težje striktni. Ni pa nemogoče. Če sta oba zrela človeka, ki razumeta in prevzemata vsak svojo odgovornost in mesto znotraj delovnega procesa, je tako sodelovanje lahko eno najboljših, kar jih boste doživeli.