Vodilni v podjetjih se vse pogosteje sprašujejo, ali univerza sploh pripravi na kariero in službo, piše Business Insider.

Ali je univerzitetna izobrazba resnično potrebna, na primer dvomita direktorica ameriškega Siemensa Barbara Humpton in prvi mož Appla Tim Cook. Kar polovica zaposlenih v Applu ni dokončala fakultete, je povedal Cook. Razložil je, da številne ne učijo veščin, ki jih zahtevajo od uslužbencev, kot je na primer njemu zelo pomembno programiranje, digitalne veščine, robotika. Humptonova pa je med sestankom o ameriški delovni sili v Beli hiši dejala: "Zaposlovalci prepogosto pravijo, da je potrebna univerzitetna izobrazba za določeno delovno mesto, čeprav dejansko ni. V bistvu pa tako kvečjemu izločijo manj izobražene in posledično dobijo manjše število kandidatov za razgovor."

Tim Cook je spomnil: "Kot vsi vemo, je naše podjetje ustanovil faliran študent." Kot je znano, se je Applova zgodba začela leta 1976 v garaži s Stevom Jobsom, potem ko je pustil študij na fakulteti Reed. "Zato nikoli nismo mislili, da bo nekdo dobro delal samo zaradi univerzitetne izobrazbe. Vedno smo razmišljali širše," je dodal. Prepričan je, da bi moral vsak otrok v ZDA poznati vsaj osnove programiranja še pred koncem srednje šole. Pri Applu so zato izdelali program Everyone Can Code  (Vsi lahko kodirajo), kurikulum za učenje programiranja od vrtca do univerze, ki ga v ZDA že uporablja 4000 šol.

Tehnološka velikana Google in Apple že zaposlujeta posameznike z znanjem, veščinami in izkušnjami, ne glede na stopnjo izobrazbe. Po podatkih Glassdoora ne zahtevajo več visoke izobrazbe tudi v IBM, Ameriška banka, hoteli Hilton. Pri LinkedInu so celo izdelali seznam delovnih mest, ki jih lahko zapolnijo posamezniki brez končane fakultete, predvsem v marketingu, elektroniki, mehaniki, tehniki, oblikovanju. Je pa res, da imajo nižje plače kot njihovi visoko izobraženi kolegi. A vendar je izobrazba v ZDA (pa tudi drugod) draga – številni za študij najamejo visoka posojila, ki jih odplačujejo še mnogo, mnogo let po končanem študiju. Veliko univerzitetno izobraženih nato pa tako ali tako opravlja dela, kjer ni zahtevana visoka izobrazba.

Ob predvidevanjih, da bo tehnika nadomestila četrtino delovne sile, se strokovnjaki ukvarjajo z različnimi načini priprave mladih na trg delovne sile. Dobra ideja je na primer sistem vajeništva, kjer mladina ob šolanju dobi dragoceno konkretno znanje pri izkušenih zaposlenih. Tudi nekateri delodajalci v Sloveniji vse več pozornosti namenjajo dejanskim veščinam in ne zgolj teoretičnemu znanju. Kateri in kako je razvito vajeništvo pri nas, preverite v spodnjih člankih:

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

V branje priporočamo tudi: