V pravljici o Trnuljčici se je v stotih letih, kolikor časa je princeska spala, v grad poskušalo prebiti veliko princev, ki so slišali, da se za gosto trnovo mejo skriva čudovita princesa z bogatim zakladom. To je mladeniče vodilo v "napad" nad trnje, saj so se na vsak način poskušali prebiti do gradu in njegovih zakladov. Pa ni šlo ... V trnovi meji so umirali.

V trnovi meji tako umre veliko sanj, saj zelo pogosto na silo in za vsako ceno delamo vse, da bi jih uresničili, še preden smo v resnici na to pripravljeni ali pa sploh ni na nas, da bi jih lahko uresničili.

Vizija vodje

Na enem od izobraževanj smo slikali svojo vizijo vodje. Slikanju je sledila analiza. V kot svoje slike sem naslikala skalo, za katero sem ob analizi rekla, da je to oseba v službi, ki je ne premaknem tja, kamor bi jaz želela. Imela sem občutek, da me ta oseba zaustavlja pri delu, da je trmasta in da preprosto ne razume, kaj je treba narediti, da ne dela svojega dela, kot bi ga morala, skratka, nujno jo je bilo treba spremeniti, pa tega noče! To me je frustriralo! Komentar coachinje je bil: "Vse to veš. Vidiš, da se nič ne spremeni. To te jezi, nervira, prizadene. Jemlješ zelo osebno. Kaj bi se zgodilo, če bi se dan za dnem na enak način zaletavala v to skalo, ki si jo naslikala?" Odgovor je bil očiten – krvavela bi. In seveda je sledilo vprašanje: "Zakaj se potem zaletavaš?" Nisem imela odgovora. Sapo mi je vzelo. Sama sem bila mnenja, da delam dobro, da hočem to osebo na vsak način obrniti pri njenem načinu dela. Ker je, po mojem mnenju, škodila tudi sama sebi in ne le ekipi. Sama sem v njej videla nekaj, česar sama ni. S svojim načinom sem jo spravljala v vedno večjo frustracijo in nesrečo. In sebe tudi. Rezultata ni bilo. Razen zelo slabega odnosa, ki sva ga razvili.

"Ljudi, ki se nočejo spremeniti, ne moreš obrniti," mi je rekla gospa.

Če se vrnemo k Trnuljčici in princem, ki so umirali v trnovi ograji: dokler ni minilo sto let, noben princ ni prišel skozi trnovo ograjo. Ker je princeska še spala in ni dovolila nikomur priti do nje. Dokler vsak sam pri sebi ni pripravljen na spremembo, se lahko postavite na glavo, pa ne bo šlo. To je zelo težko sprejeti vsem, ki bi radi spremenili druge.

Nekaj pa lahko naredite. Lahko se ukvarjate sami s seboj ter s svojo naravnanostjo do ljudi in do dogajanja okoli sebe.

Pred kratkim mi je bil predstavljen koncept treh energijskih krogov, kot jih razume avtorica in učiteljica glasu in prezence Patsy Rodenburg. Opisala jih je v knjigi The second circle – Drugi krog. Svoje znanje prenaša tudi v poslovni svet, kjer sta prezenca in glas še kako pomembna. Ko sem slišala za njen koncept, sem ga v trenutku povezala tudi s konceptom pravljice o Trnuljčici.

Patsy Rodenburg uči, da ljudje delujemo skozi tri kroge energije. V prvem smo obrnjeni vase. To je na nivoju telesa tisti krog, kjer ste zleknjeni, imate ramena obrnjena navznoter, trebuh in prsi so rahlo vbočeni. To je tisti krog, v katerem nimate kaj povedati ali se bojite povedati, ko se želite skriti pred svetom. To je tudi tista energija, kjer se počutite nemočne žrtve tistega, kar se dogaja okoli vas. V tem krogu nimate pravega glasu, vaša prezenca je šibka. Na treningu prodaje so vam ta krog opisali, ko so vam rekli: na sestankih ne sedite naslonjeni na hrbtišče stola. Videti bo, kot da ne poslušate in vas vaš sogovornik ne zanima. Ta pozicija na sestankih, v pogovorih, še posebej pa na pogajanjih ni zaželena. Ljudje vas zlahka spregledajo, tisti, ki nastopajo iz tretjega kroga, vas bodo povozili s svojim načinom.

Tretji krog energije je tisti dominanten krog. Tisti, v katerem se izprsite in je vse samo vaše. Vi imate prav, vi ste pomembni. To je tista energija, ki jo lahko začutite kot nasilno, kot tako, ki vas hoče premagati, ki vam ne dovoli dihati ali misliti po svoje. Take energije je v poslovnem svetu veliko. Cenjena je. Povezana je z močjo in deluje po principu: Ali bo po moje ali pa ne bo.

Nobeden od teh dveh krogov energije se ne dogaja v ZDAJ. Oseba v prvem krogu je obrnjena vase in v preteklost, v tretjem je obrnjena navzven in v prihodnost. V nobenem od teh krogov v resnici ne spusti do sebe. Z osebami v teh dveh krogih ni dialoga. Ni pogovora. Ni dogovora. V obeh primerih ste ignorirani. Nikogar ne zanima, kaj vi mislite, kako se vi počutite.

Kadar ste sami v prvem ali v tretjem krogu, ste ali Trnuljčica, ki spi v obraščenem gradu, ali pa princi, ki na vsak način hočejo prodreti v grad, ko ona na to še ni pripravljena. Ko poskušate na vsako silo pomagati nekomu in ga spremeniti, ste običajno v tretjem krogu in v resnici niste usmerjeni v potrebe in želje tega človeka, pač pa v SVOJE. Ta oseba je najverjetneje v prvem krogu in ne ve, kam bi se še lahko skrila pred vami. Lahko je v tretjem krogu in se prepira z vami. Lahko se je obdala z bodečim trnjem ignorance, tišine, zbadanja, umika ali upora. Vi se lahko v ta zid zaletavate in krvavite, ampak dosegli ne boste ničesar. Manjka vam dialog.

Dialog se zgodi, ko sta obe v drugem krogu. To je krog energije, kjer smo vsi prisotni v istem času in prostoru – ZDAJ. Tam smo odprti za pogovor in smo pozorni na svojega sogovornika. Ga poslušamo, vidimo in čutimo. Smo prisotni. To je drugi krog. To je takrat, ko vam je res pomembno, da nekoga razumete in ga slišite, ne da bi ga obvladovali, niti da bi bili podrejeni. Če imate dobre prijatelje, je to tisti način pozicije telesa, ko sedite na kavi in se posvetite drug drugemu in se poslušate, odprto izmenjujete mnenja, ste enakovredni. To je tudi krog, kjer si dovolite sprejeti nasvet. To je tisto stanje, v katerem vam bodo ljudje prisluhnili. To je v Trnuljčici tisti čas, ko se princeska zbudi, trnova meja zacveti in se umakne princu, da lahko pride do nje.

Potrebujemo vse tri kroge. Ljudje se stalno premikamo iz enega v drugega. Eden nam je bolj domač kot drugi, vendar to ne pomeni, da ga ne moremo zavestno spremeniti.

"Ne glede na to, v katerem krogu ste, se boste tudi sami postavili v drugega, če so ljudje okrog vas v drugem. Tega "pravila" se zavedajte, ko sedite za mizo na sestanku, kjer nikakor ne vzpostavite dialoga."

Če se oseba izmika vašemu pogledu, vas ne posluša ali vam očitno kaže, da je ne zanimate, se sami postavite v drugi krog, slej ko prej bo tudi sama zamenjala svoj način obnašanja. Medtem ko ste vi v drugem krogu, jo pripravite do tega, da vas bo pogledala. To boste najhitreje dosegli s tišino.

Tudi ko so osebe okrog vas dominantne in vas na vsak način želijo pokoriti in vam dokazati, kdo je tukaj šef, jih lahko spravite v drugi krog, če boste sami delovali iz njega. Opazujte se, kako reagirate v takih trenutkih: če si želite napasti nazaj, pomeni, da vas je oseba potegnila v svoj krog. Vdihnite in izdihnite, najdite svoje ravnotežje in pripravljenost na dialog. Poslušajte, kaj vam v resnici govori oseba nasproti vas, postavljajte odprta vprašanja, naj začuti, da jo v resnici želite razumeti in najti rešitev skupaj z njo. Ko sami ne boste več napadalni, bo kmalu tudi sama spustila napadalno držo.

"Upravljate" lahko vedno le sami sebe.

Zavestno se odločate, kdaj boste prisotni in boste ljudem okrog sebe dali priložnost, da so enakovredni z vami. Prav tako kot odločate, kdaj se boste umaknili, se počutili kot žrtev in kdaj boste dominantni. V kateri vlogi ste, lahko opazite preko ljudi okoli sebe. Če vas ne poslušajo, če so zleknjeni v stole in vidite, da so odsotni, poglejte pri sebi, kako nastopate.

Če morate vojsko popeljati v bitko, ni dobro, da ste v prvem ali v drugem krogu. Takrat je dobro, da ste v tretjem. Ko morate sodelavce ali šefe navdušiti za svojo idejo, je priporočljivo, da ste v drugem. Ko premlevate idejo v sebi, potrebujete čas zase, ste nekaj časa lahko v prvem.

"Če na primer berete knjigo in ste se popolnoma vživeli, jo berete v drugem krogu. Če opazujete srednješolca, ki bere grško dramo, ker jo mora in mu je brezvezna, jo najverjetneje bere v prvem krogu."

Vaša naravnanost ni pomembna samo, kadar imate opravka z ljudmi, pač pa tudi s projekti na splošno. Če si nekaj zelo želite, pa tega še nimate, potem poglejte pri sebi, v katerem krogu ste, ko razmišljate o svoji želji ali svojem cilju. Je to bolj prvi in ste še zleknjeni, zaprti sami vase, dvomite, da je to za vas sploh možno in ste še zaprti ter še spite, ali je to tretji, kjer za vsako ceno hočete doseči svojo željo ali cilj, se zaletavate, bentite, se jezite, ukazujete svetu okoli sebe, naj se že zgodi in ste potem jezni, ker se svet ne ukloni? Če se počutite ranjeni, ste kot vsi tisti princi, ki so za vsako ceno hoteli čez trnovo mejo, ker so vedeli, da je tam zadaj princeska in njeno zlato. Ker so uporabljali silo, da bi se prebili tja, ne upoštevajoč njene želje, so umirali od ran.

Ste sposobni pogledati na svojo željo iz drugega kroga: prisotni, prisebni, umirjeni, v tem trenutku? Znate videti priložnosti in jih izkoristiti, ste pripravljeni slišati, kje ste trenutno, kaj delate, kaj potrebujete? Znate "slišati", kaj si res želite in kaj je potrebno, da se želja uresniči ali pa ste si postavili cilj in ga zdaj preganjate in na silo sekate trnovo mejo in umirate od ran žalostni in razočarani, ker se vaša želja noče in noče uresničiti?

Preden vržete puško v koruzo in pustite, da vaše sanje in cilji umrejo na trnovi meji, se vprašajte, kako ste do njih v resnici naravnani? In še eno vprašanje si postavite: Če bi bila vaša želja ali vaš cilj človek, kako bi se počutila ob vas? Iz katerega kroga govorite z njo? Iz katerega ona z vami? Upravičeno beži pred vami ali pa vi morda še niste pripravljeni, da se vam uresniči? Ali pa ste zdaj že pripravljeni, da razprete trnovo mejo?

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.