V zakonu od delovnih razmerjih je institut "čakanje na delo" zapisan že vrsto let, in sicer v 138. členu. 

138. člen ZDR-1 (začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga)

(1) Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

(2) V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka prejšnjega člena in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve.

3) V času čakanja na delo v skladu s prvim odstavkom tega člena, se je delavec dolžan izobraževati v skladu s 170. členom tega zakona. V primeru iz prejšnjega stavka ima delavec pravico do povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s 130. členom tega zakona.

Vir: Zakon o delovnih razmerjih. 

Institut čakanje na delo je bil torej v veljavi že pred epidemijo, kaj pa se je z njo spremenilo oz. ali se je sploh kaj?

Minister za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je dejal, da v primeru čakanja na delo delavcu pripada 80 odstotkov neto plače.

Kdo pokrije prispevke in nadomestilo plače?

Država bo v takem primeru pokrila vse prispevke in celotno 80-odstotno nadomestilo plače.

"Izvedbeno bomo to naredili tako, da bo za podjetja najmanj stresno, najmanj birokratsko in najbolj preprosto," je poudaril. Dodal je, da podrobnosti tega, kako bo ukrep deloval v praksi, sodelavci še pripravljajo.

S tem ukrepom torej delodajalec želi ohraniti delovno mesto zaposlenega, a ga v danem trenutku ali ne potrebuje ali pa si ga ne more privoščiti, saj so se zgodile nepredvidene razmere. Zaposleni je na čakanju, kdaj ga bo delodajalec znova poklical na delo.