Gospodarski krog, ki ga sestavlja pet gospodarskih organizacij, pošilja vsem strankam, ki se bodo na volitvah potegovale za oblikovanje nove vlade, opozorilo, da je ob sedanji gospodarski rasti čas za razmislek za poenostavitev in znižanje obdavčitve dela. Čas je za razbremenitev plač, zlasti visokokvalificiranih delavcev, so ocenili.

"Zato predlog za višje neto plače, saj v proračun na leto pride za milijardo evrov več prihodkov. Želimo, da bi del tega denarja znali izkoristiti za to, da bi imeli normalne obdavčitve, in preprečili to, da zaradi nekonkurenčnega okolja mladi zapuščajo državo, mi pa ostajamo brez ključnega kadra, ki bo omogočil razvoj države," je povedal Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je z AmCham Slovenija, Britansko-slovensko gospodarsko zbornico, letalsko akademijo Fraport Slovenija in Združenjem Manager povezana v Gospodarski krog.

Kot sta opozorila predsednica AmCham Slovenija Nevenka Kržan in podpredsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice Jože Oberstar, je v Sloveniji razkorak med bruto in neto plačo previsok. "Med netom, ki ga dobi zaposleni, in stroškom podjetja je ta visoka razlika, o katerimi govorimo v primerjavi z ostalimi državami," je dejala Kržanova. Oberstar je navedel podatek, da v Sloveniji najbolje plačanemu menedžerju velike družbe ostane 34 odstotkov vsega stroška delodajalca, na Hrvaškem 49, Nemčiji 52, Avstriji 53, Veliki Britaniji 54, Srbiji 59 in v Švici 82 odstotkov.

"To je resna težava za privabljanje visokokvalificiranega kadra," je dejal, predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik pa je dodal, da "Slovenija mora postati davčno in dohodninsko zanimiva za visoko izobražen kader". Kržanova je ob tem poudarila, da se je "v Sloveniji bitka za talente že začela". Zato si vsi želijo stabilnosti in vlado, ki bo razmišljala odgovorno, da ne bo trošila nečesa, kar še ni ustvarjeno, da bo več vlagala v raziskave in razvoj ipd.

Gospodarska zbornica predlaga dvig stopnje, od katere regres ni obdavčen s socialnimi prispevki s 70 na 100 odstotkov povprečne plače, uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri dvakratniku povprečne plače in ublažitev progresije v dohodninski lestvici pri plačah nad 2600 evrov bruto. Skupni učinek bi bil 220 milijonov evrov, kar bi bilo pri milijardnem dodatnem prilivu v proračun po njihovem mnenju vzdržno. Če bi gospodarska rast padla pod odstotek, pa bi spremenili dohodninsko zakonodajo.

Podobne rešitve zagovarjajo ostale organizacije, v AmCham Slovenija in Združenju Manager so izpostavili še nujnost zdravstvene reforme in spremembo pokojninske ter poenostavitve birokratskih postopkov. Sprejeti je treba tudi ukrepe za dvig produktivnosti, je sklenil Zalaznik.