Februar je čas, ko se dijaki in devetošolci sprašujejo, kam naprej, kaj bi se učili in delali, kakšen poklic bi izbrali. Pri tem jim je velikokrat potrebna tudi pomoč. V uredništvu Cekin.si smo tako preverili, kam in na koga se lahko obrnejo mladi, ki se te dni spopadajo s temi vprašanji. In seveda, da je svetovanje brezplačno in podprto s strani države. 

Tako smo odkrili projekt, ki ga sofinancirata Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Gre za Karierni Plac - Karierni center za mlade, ki aktivnosti za mlade od 6. do 19 leta ter njihove starše ponuja brezplačno. Tam so jim na voljo za pogovor in raziskovanje kariernih možnosti – individualno karierno svetovanje, tudi testiranje. "Za učence in dijake izvajamo delavnice s področja karierne orientacije tudi po šolah. Aktivnosti (predavanja, delavnice) Kariernega centra za mlade so namenjene tudi staršem in svetovalnim/strokovnim delavcem osnovnih in srednjih šol, zato da mladim lažje nudijo podporo pri nadaljnjih kariernih odločitvah," nam je razložila Andreja Glavač iz Kariernega Placa. 

Preverite, kaj nam je Glavačeva še zaupala v pogovoru. 

Katera so najpogostejša vprašanja, s katerimi se učenci obračajo na vas?

Nekateri so seveda še zmedeni, neodločeni ali pa raziskujejo različne možnosti, zato potrebujejo pomoč, podporo in usmeritev. Spodbujati jih je treba pri odkrivanju interesov, spoznavanju osebnostnih lastnosti, prednosti … Želijo tudi več informacij o srednjih šolah, programih. Drugi pa imajo svojo poklicno pot že jasno začrtano, dobro poznajo svoje interese in veščine ter se zavedajo pomena multidisciplinarnosti, omenjajo tudi poklice prihodnosti. Želijo dobiti potrditev glede svoje odločitve.

Kaj svetujete otrokom, kako naj se lotijo izbire srednje šole?

Poklici se pogosto idealizirajo ali izbirajo "s kavča", ob gledanju tv nanizank. Se zgodi, da otrok izbere določen poklic, pa niti ne ve točno, kakšno delo na delovnem mestu ta oseba opravlja. Pomembno je, da v šoli sodelujejo z učitelji in svetovalnimi delavci.

Staršem pa svetujem, da otroku omogočijo spoznavanje različnih poklicev. Naj jim pokažejo svoje delovno mesto in naj spoznajo delovna mesta sorodnikov, obiščejo lahko podjetja oz. ustanove, kadar imajo dneve odprtih vrat. Pogovarjajo naj se z ljudmi različnih poklicev in naj tudi sami kdaj opravljajo kakšna dela ter tako spoznavajo poklice ter odkrivajo svoje znanje, interese, veščine. Obiščejo naj informativne dneve. Za mnenje o šoli oz. študiju lahko povprašajo tudi kakšnega dijaka oz. študenta. Dodatne informacije lahko poiščejo v Kariernih centrih.

Kaj svetujete tistim, ki sploh ne vedo, kaj jih veseli in kaj bi radi počeli v življenju?

V pogovoru z otrokom oz. mladostnikom običajno prepoznam njegove interese, hobije, kaj rad dela, kaj ga veseli … Opažam, da imajo določena znanja in interes, sami pa ne znajo tega prepoznati ali ubesediti. Ravno te dni sem imela na svetovanju devetošolca, ki ni vedel, kaj bi. Skozi pogovor (pa je bil zelo redkobeseden) se je izkazalo, da govori štiri tuje jezike, da je veliko pomagal mami pri prodaji in ga to veseli, da rad dela z ljudmi. Ko sem omenila turizem, so se mu zasvetile oči in narisal se je nasmeh na obraz. Pogovorila sva se o različnih možnostih karierne poti, kjer bi to lahko dobro izkoristil. Te ugotovitve so se potrdile tudi z rezultati testiranja. Običajno pred svetovanjem rešijo še vprašalnik (Persolog osebnosti model, Hollandov test interesnega področja …), ki je osnova za svetovanje oz. s katerim se potrdi ali svetovanje "teče v pravo smer".

Ali opažate, da se poklicnega izobraževanja drži določena stigma?

Odvisno. Razlog je tudi v tem, ker poklicev ne poznajo. So pa nekateri otroci, ki so ponosni na družinsko tradicijo in se tudi sami želijo usposobiti za tovrstno delo.

Kaj svetujete tistim družinam, kjer vlada razkol glede vprašanja vpisa - starši želijo eno šolo, otrok drugo ...

Pogosto so starši drugačni kot otroci, zato jim ustrezajo drugačni poklici. A ko starši iščejo primernega za otroka, izhajajo iz sebe. Če ne opravljamo poklica, ki je primeren za naše osebnostne lastnosti, bo naš odtok energije velik oz. bo stopnja stresa zaradi prilagajanja delovnemu mestu visoka. Želim, da bi se starši zavedali, da so otroci lahko drugačni od njih in imajo prednosti na drugih področjih. Starši jim lahko pomagajo prepoznati pot, odločiti se zanjo in jo prehoditi, pa morajo sami.

Vesela sem, kadar se ujamejo otrokovi interesi, izbira poklica oz. šolanja glede na osebnostne lastnosti, pričakovanja in seveda tudi pogoji za vpis. Takrat so zadovoljni tako otroci kot starši.

Ali so otroci zaradi te pomembne odločitve pod stresom in kako jim v teh trenutkih pomagate?

Predvsem jih pomirimo. Tovrstna odločitev je pomembna, ni pa usodna. Nekateri šele kasneje v življenju odkrijejo "svojo pot", strast ali pa na primer hobi spremenijo v poklic. Zavedati se moramo, da bodo morale biti današnje generacije osnovnošolcev zaradi hitrega razvoja pripravljene na karierne premike. Potrebna bodo dodatna izobraževanja in prilagajanje spremembam. In seveda bodo tukaj tudi novi poklici, ki jih zdaj še ne poznamo.

So otroci, ki v zadnjem trenutku zbirajo informacije ali nimajo dovolj pravih informacij za odločitev, zato so lahko v stresu. Seznanimo jih z možnostmi, ki jih še imajo do vpisa.

Kaj svetujete otroku, ki ima več kot očitno nerealne želje - na primer: z zelo slabimi ocenami se želi vpisati na gimnazijo ...

Po mojih izkušnjah jim večinoma že starši predstavijo realno sliko oziroma je dobro, da otroka pripeljejo do uvida. V tem primeru raziščemo še druge možnosti. To je tudi prednost individualnega svetovanja, saj se lahko posvetimo vsakemu otroku posebej.

Potrebujete pomoč za vašega otroka, saj ne veste, kaj bi vprašali na informativnih dnevih, ki bodo potekali 14. in 15. februarja? Imamo nekaj idej! Na računalnik ali mobilni telefon si naložite e-knjižico, v kateri je zbranih nekaj vprašanj, ki ne smejo manjkati na informativnih dnevih.