
"Delodajalec ne jemlje resno stanja epidemije in še ni odredil dela od doma, čeprav bi delo lahko brez večjih težav opravljali na ta način. Smo manjša ekipa, delamo v pisarnah, sedimo drug blizu drugega. Vsa preventiva, ki jo poznamo, je umivanje rok. Zelo me skrbi. Ali obstaja utemeljen pravni razlog, ki mi dopušča, da ne pridem na delo?" S tem vprašanjem se je delavec obrnil na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Ker je tovrstnih vprašanj te dni veliko, nas je zanimalo, kaj na to odgovarjajo pri omenjenem sindikatu.
Delavcu so svetovali, naj delodajalca obvesti, da je njegova dolžnost zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu, in zahteva, da nevarnost, ki ogroža njegovo zdravje, odpravi. Delodajalec mora v skladu s 5. čl. Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.
Delodajalec mora v skladu s 27. čl. ZVZD-1 ob resni, neposredni in neizogibni nevarnosti z ukrepi in navodili delavcem omogočiti, da ustavijo delo in se napotijo na varno. Delodajalec delavcev tudi ne sme pozvati na delo, ko še obstaja resna in neposredna nevarnost, razen v izjemnih primerih in iz utemeljenih razlogov.
Če delodajalec ne bo sprejel ustreznejših ukrepov od teh, ki jih navaja zaposleni (umivanje rok), lahko delavec zahteva posredovanje inšpektorata za delo. Delodajalec bi lahko delavce napotil na opravljanje dela na domu, kar je smiselno v dejavnosti, ki se opravlja v pisarni, ali na čakanje na delo doma.
Delavec ima v skladu z 2. odst. 52. čl. ZVZD-1 pravico celo odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. O možnosti odklanjanja dela, ki je delavčeva skrajna možnost, bi se bilo smiselno predhodno posvetovati z inšpektorjem za delo.
Za vas bomo iskali najboljša delovna mesta in najboljše zaposlitvene nasvete. Kakšne so vaše pravice in kako jih uveljavljati? Prijavite se na Cekin Zaposlitev e-novice!
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV