Dober vodja je kos izzivom, ki jih prinaša dinamika odnosov

Naloge vodje zahtevajo predvsem osebnostno zrelost, saj zahtevajo nenehno urejanje odnosov, razvoj zaposlenih, reševanje problematičnih situacij, navdihovanje in seveda zmožnost timskega dela. Če gremo še nekoliko globlje - vse navedene komponente vključujejo čustva in z njimi povezane odzive, kar je za mnoge nekoliko težji del. Zrel vodja bi moral biti v stiku s svojimi čustvi, kar konkretno vključuje prepoznavanje in obvladovanje svojih čustev ter čustev zaposlenih, zmožnost razumevanja dejanj in sposobnost primernega empatičnega odziva.

Vodje ne določa njegov položaj, pač pa njegova dejanja

Če vodja ne zna najti uravnoteženosti pri zahtevah, ki jih dobiva od svojih nadrejenih in ciljih, ki jih zahteva od svojih podrejenih, se bo skoraj zagotovo znašel v stiski. Vse moči bo uperil, da se dokaže šefom in upraviči svoj položaj, po drugi strani pa ne bo vedel, kako naj naloge porazdeli podrejenim, sploh, če so v neskladju s številčnostjo in usposobljenostjo kadra. Če se v situaciji ne bo znašel, bo seveda močneje pritisnil na podrejene, to pa se bo odrazilo na splošnem nezadovoljstvu, manjši produktivnosti, povečani pojavnosti zdravstvenih težav, pasivnemu upiranju in na daljši rok prenehanju delovnega razmerja. A to je le eden od primerov, ki se kaže v mnogih podjetjih.

Vsako delovno okolje je živ organizem, znotraj katerega se odvija nenehna dinamika: strmenje k rezultatom, soočanje z izzivi in spreminjajoči se odnosi. Vse to pa zahteva zrelega vodjo, ki ima sledeče:

- Veščine samoregulacije: vključuje nadzor ali preusmeritev negativnih čustev, ki bi utegnile škodovati odnosom ali delovnemu procesu. Gre za umetnost prilagajanja večjim ali manjšim spremembam in stresnim okoliščinam na delovnem mestu. Vrlina dobrih vodij se vedno kaže v tem, da poiščejo mirnost v sebi in skozi to mirnost tudi delujejo. Panika in strah lahko pripeljeta do občutka nemoči, kar vodi v grožnje in neupravičen pritisk na zaposlene.

- Empatija: je sposobnost vživljanja v občutke in čustva drugih - zakaj so se tako odzvali, kako se počutijo, kaj je nekdo prebudil v meni … Empatičnost dosežemo takrat, ko smo v stiku s seboj, saj šele takrat lahko v polnosti začutimo tudi drugega. Gre za neke vrste odprtost do sočloveka. Bolj ko je vodja povezan z drugimi, lažje razume, kaj jih motivira.

- Učinkovita komunikacija: Ko govorimo o komunikaciji, moramo imeti pred seboj tako verbalno kot neverbalno, ki zavzema kar 93 odstotkov. Pomanjkljiva in neučinkovita komunikacija je osnova za nesporazume in konflikte na delovnem mestu, kar se kaže v občutku zmedenosti, frustracije, občutka nespoštovanja. Ko zaposleni pozna svojo vlogo in doprinos podjetju, ima tudi večji občutek vrednosti in večjo ciljno naravnanost.

Zametki osebnostne zrelosti in čustvene inteligence …

… segajo v izvirno družino, v odnos z materjo in očetom oziroma pomembnimi drugimi. Otrok (recimo mu tudi kasnejši vodja) se na osnovi stika s starši in njihovimi čustvenimi odzivi oblikuje v osebo, kakršna je danes. Če v otroštvu ni deležen potrditve s strani staršev, jo bo zelo verjetno iskal tudi v odraslosti. Čustveni primanjkljaj bo na delovnem mestu lahko iskal tudi skozi pretiran nadzor in čustveno manipulacijo nad zaposlenimi. A to je seveda le eden od številnih primerov. Vsak človek ima svojo zgodovino, ki zavedno ali ne vpliva na njegova dejanja, razmišljanje, čustvovanje in nenazadnje tudi zrelost pri stikih z ljudmi.  

Dober in zrel vodja:

- se zaveda, kako njegove besede in dejanja vplivajo na druge,

- zna prepoznati stisko, čeprav ni očitna,

- nima obrambnih mehanizmov, kot so pretirana kontrola nad čustvi ali čustveno izsiljevanje,

- zaposlenih ne deli na zaveznike in sovražnike,

- je dostopen in kompetenten,

- zna pokazati, da je zmotljiv in se zato tudi opraviči.

Čustvena inteligenca je velikega pomena pri doseganju ciljev, vzpostavljanju dobrih odnosov in ustvarjanje zdravega, produktivnega delovnega mesta ter organizacijske kulture.