V akademskem letu 2017/18 so ženske predstavljale 58 odstotkov vseh vpisanih v terciarno izobraževanje. Običajno so v terciarnem izobraževanju tudi uspešnejše od moških. Vsako leto namreč diplomira več študentk kot študentov. V letu 2017 je na 100 diplomantov statistično prišlo 159 diplomantk. 

Na splošno imajo ženske v Sloveniji višjo izobrazbo kot moški razen med najstarejšim prebivalstvom. Na začetku leta 2018 jih je imelo med starimi 15 let in več dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 27 odstotkov. Visoko nad slovenskim povprečjem je po deležu žensk s tako izobrazbo osrednjeslovenska regija. Terciarno izobrazbo ima namreč vsaka tretja prebivalka te regije. V pomurski regiji je bil delež prebivalk s terciarno izobrazbo najnižji, saj jo je imela vsaka peta.

Kako se to odraža na plačah?

Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo v letu 2017 približno 70 odstotkov delovno aktivnih. Najvišji je bil delež delovno aktivnih žensk te starosti v osrednjeslovenski, kjer je znašal 73 odstotkov, najnižji pa v pomurski statistični regij, kjer je bil nekaj pod 64 odstotkov.

Prebivalke osrednjeslovenske regije so imele po zadnjih podatkih, ki so za leto 2017, tudi najvišjo povprečno mesečno bruto plačo in je znašala 1876 evrov, razlika med njihovo in povprečno mesečno bruto plačo moških iz te regije pa je bila najnižja in je znašala 61 evrov.

Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji je bila 1664 evrov, kar je 105 evrov manj od povprečne bruto plače moških. Najnižjo povprečno bruto plačo so imele prebivalke pomurske regije, in sicer 1453 evrov. Razlika med bruto plačo moških in bruto plačo žensk pa je bila najvišja v gorenjski statistični regiji. Povprečna plača moških iz gorenjske regije je bila namreč za 172 evrov višja od povprečne bruto plače žensk iz te regije.