Tudi na Danskem se borijo z novim koronavirusom. Spletna stran Euractiv je poročala, da se je danska vlada odločila, da bo uvedla stroge ukrepe za zajezitev širjenja okužb, pri tem pa bo pomagala tudi podjetjem, ki bodo zaradi teh ukrepov utrpela veliko škodo. 

Podjetjem so oblasti namreč sporočile, da jim bodo pokrile 75 odstotkov plač zaposlenih, a le v primeru, če ne bo odpuščanj. Ponudba velja za podjetja, ki niso v državni lasti. 

Ponudba velja za dobo treh mesecev, kolikor naj bi strogi ukrepi veljali. Torej do 9. junija, najvišji mesečni znesek, ki ga bo država pokrila za enega delavca, pa znaša 3418 evrov. Preostalih 25 odstotkov plače bo moral plačati delodajalec. 

42-letna predsednica vlade Mette Frederiksen je dejala, da razumejo, da tri kritične mesece ne bo dela ter da bodo delavci doma, da bi zajezili širjenje virusa med prebivalci. A da to ne sme biti razlog za odpuščanja. Zato bo država pomagala, da se zadržijo delovna mesta. "Nikar ne odpuščajte delavcev," je dejala konec preteklega tedna. 

Kako je pri nas?

Državni zbor je ponoči sprejel zakon, s katerim bo ob izpadu proizvodnje v času epidemije novega koronavirusa država podjetjem pomagala ohraniti delovna mesta. Če bodo delavce zaradi motene dobave ali izpada naročil napotili na čakanje na delo doma, bo del stroškov za plače poravnala država.

V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov bo država pomagala tistim delodajalcem, ki zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.

V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Enako bo veljalo v primeru, da delavec ne bo prišel na delo zaradi odrejene karantene.

Pri tem bo država delodajalcem povrnila 40 odstotkov izplačanega nadomestila oz. v primeru karantene celoten znesek. Do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali so v postopku zaradi insolventnosti.

Delavci bodo lahko na čakanje napoteni največ za tri mesece. Delodajalec se bo moral ob tem zavezati, da bo njihova delovna mesta ohranil še najmanj šest mesecev po tistem, ko jih je napotil na čakanje.

"Gre za ohranjanje delovnih razmerij," je v četrtek popoldne ob začetku izredne seje povedala Mateja Ribič z ministrstva za delo. Vlada torej poskuša s tem zakonom preprečiti, da bi delodajalci zaposlene pošiljali na zavod za zaposlovanje in bi tako v celoti prešli v breme države. "Ne gre za subvencioniranje dejavnosti, pač pa izključno za ohranjanje delovnih razmerij," je poudarila.