Bliža se konec šolskega leta in marsikateri devetošolec že razmišlja o tem, da bi med poletnimi počitnicami delal prek študentskega servisa. Pri tem pa se poraja vprašanje, kdaj lahko otrok prvič dela? Za vse, ki vas to zanima, smo pripravili nekaj podatkov. 

► Kdaj lahko otrok prvič dela?

Osnovnošolci lahko prvič delajo prek študentskega servisa, ko dopolnijo 15 let in se vpišejo v srednjo šolo.

Torej osnovnošolec lahko dela, če je osnovno šolo zaključil in dopolnil 15 let ter bo s tekočim šolskim letom pridobil status dijaka. V bazo študentskega servisa se lahko vpiše, če predloži spričevalo o zaključeni osnovni šoli in potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto.

► Kako lahko otrok dela?

Otrok lahko dela le, če gre za začasno ali občasno delo in ne kaže elementov delovnega razmerja. Potrebuje ustrezno napotnico s strani organizacije oziroma delodajalca, ki posredujejo začasna in občasna dela. 

► Kakšno plačilo lahko pričakujejo?

Od 1. aprila letos bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del ne sme biti nižja od 4,89 evra.

► Zakaj je dobro, da otrok dela?

Otrok bo tako pridobil delovne izkušnje, delovno disciplino ter tudi dodatni zaslužek. Tako ga lahko delodajalec tudi "opazi" in ga morda uvrsti na seznam potencialnih prihodnjih kadrov, v katerega se splača vlagati. 

► Na kaj mora paziti?

Dobro je, če še pred začetkom dela preveri, ali je morda izbrani delodajalec na seznamu neplačnikov. Prav tako mora pred pričetkom dela doreči vse podrobnosti - urnik, količina dela, trajanje dela in podobno. Prav tako, da delodajalec spoštuje predpise za delo dijakov in študentov - varnost pri delu, delovni čas, ki ne sme biti daljši od 40 ur na teden, če je oseba mlajša od 18 let. Slednji tako ne smejo opravljati nadur ter ne smejo delati med 22. uro in 6. uro naslednjega dne. V primerih, ko še ne 18-letnik dela na področju kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.

► Ali bo otrok dobil tudi plačane prispevke?

Delo, ki ga bo opravil prek napotnice, se bo štelo tudi v pokojninsko dobo. Slednja se izračuna na podlagi bruto zneska, ki je naveden na napotnici za delo. Je pa treba dodati, da pokojninska doba ni delovna doba.