Več strokovnjakov je na današnji okrogli mizi z naslovom Zaradi bolezni še ob socialno varnost? opozorilo na težave in izzive, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom. Izpostavili so predvsem potrebo po sistemskih in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze.

'Socialna varnost ključnega pomena pri bolnikovem okrevanju'

Predsednica združenja Onko Net, ki je dogodek organiziralo, Kristina Modic, je na okrogli mizi na Onkološkem inštitutu izpostavila ključne težave bolnikov, ki se soočajo z diagnozo raka in kasneje po dolgotrajnem zdravljenju naletijo na mnoge izzive, kot so znižanje dohodkov bolnika in s tem njegove družine ter socialna in poklicna izključenost. Kot je dejala, je prav socialna varnost ključnega pomena pri bolnikovem okrevanju.

'Na enem mestu celostne informacije o pravicah'

Pravnik in predsednik Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Jaka Cepec je izpostavil predvsem nepregleden in posamezniku težko razumljiv pravni sistem, ki se tudi spreminja. To pri bolnikih, ki morajo svoje pravice sami uveljavljati, povzroča zmedo, pravi Cepec, ki si želi, da bi bolniki na enem mestu lahko prejeli celostne informacije o pravicah, ki jim pripadajo.

Kako se vrniti na delo?

Po besedah generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjana Sušlja v Sloveniji premalo naredimo na področju čim hitrejšega vračanja nekdanjih obolelih nazaj na delo. Kot je povedal, so dolgotrajni bolniški staleži velik problem tudi za zdravstveno blagajno.

Dlje kot traja bolniška, vse težje se bolniki vračajo na delo, je opozorila tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič - Fikfak. "Delo je lahko tudi rehabilitacija," je poudarila in dodala, da sta velik problem zakonodaja in rigidnost sistema, ki ne omogoča, da bi se bolniki z delovnimi omejitvami vračali na opravljanje del, ki so jih zmožni opravljati, morda za krajši delovni čas, tudi zgolj za dve uri.

Predsednica združenja Europa Donna Tanja Španić pa je rigidnost sistema ponazorila na primeru bolnic z rakom dojke. Te prejmejo enako šifro diagnoze, obseg bolezni, zdravljenja in posledično delovnih omejitev pa je pri vsaki bolnici drugačen, zato bi bila nujna individualna obravnava.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je izpostavil potrebo po celostni zdravstveni reformi, ki bi odgovorila na probleme tako bolnikov kot tudi delodajalcev. "Proces rehabilitacije se začne s prvim dnem, ko zboliš, ker rak ni stigma in ker je delo na določen način tudi kazalec pozitivnega zdravja. Spreminja se rak kot bolezen, zelo se spreminjajo načini zaznavanja in zdravljenja, a polje administracije in zakonodaje temu ne sledita," je dejala specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček. Poudarila je tudi pomen pozitivnega, spodbudnega delovnega okolja, ki pripomore k socialni vključenosti obolelega.

Direktor sektorja za izvedenstvo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Dean Premik je predlagal zgledovanje po katerem od tujih rehabilitacijskih sistemov. Navedel je nemškega, ki na primer bolnike že med zdravljenjem usmerjajo v deficitarne poklice, ki jih po okrevanju lahko opravljajo.

Gre za prvi rak, ki ga bomo lahko eliminirali

Po besedah onkologinje in predsednice ustanove Mali Vitez Lorne Zaletel se tudi pri nas pripravljajo sistemske rešitve za celostno rehabilitacijo bolnikov z rakom. Kot koordinatorka celostne rehabilitacije v sklopu državnega programa obvladovanja raka se na pobudo ministrstva za zdravje s tem ukvarja približno leto in pol. Če bodo zagotovljena sredstva, bodo konec letošnjega leta začeli pilotni projekt na tem področju. Želja pa je, da bi čim prej zaznali težave, ki jih ima bolnik že med samim zdravljenjem raka in kasneje po končanem zdravljenju, ter bi ga lahko napotili k ustreznih strokovnjakom, je še navedla.