Osnutek strategije dolgožive družbe, ki bo v javni razpravi predvidoma do začetka junija, temelji na štirih stebrih, ki so samostojno življenje vseh generacij, vključenost v družbo, oblikovanje okolja za aktivno življenje, prvi steber pa zajema delo. Delo je za človeka zelo pomembno, ker mu daje občutek vrednosti, pravi psihologinja Eva Boštjančič.

"Delo je ena ključnih stvari v človekovem življenju, tako kot dihanje in hrana," je dejala Boštjančičeva z Oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete. "Prinaša nam veliko več, kot se zavedamo. Kaj nam pomeni, se zavemo šele takrat, ko ga izgubimo," je dodala.

Delo nam daje finančna sredstva, ki nam omogočajo neodvisnost in samostojnost ter zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Vendar pa to še zdaleč ni edino, je opozorila. Prav tako pomembna je osebnostna in strokovna rast. "Če smo odprti in se pri delu učimo, zorimo strokovno iz dneva v dan. Vsaka izkušnja, vsako pogajanje, celo konflikt nam prinašajo nove izkušnje in strokovna znanja, ob tem pa tudi rastemo in se razvijamo osebnostno," je pojasnila.

Poleg tega nam delo po njenih besedah daje pozitivno samopodobo in samozavest. "To pomeni, da sem vreden, ker delam, cenjen, ker prispevam bodisi k družini ali družbi," je dejala.

Po njenih besedah se morda niti ne zavedamo, kako zelo potrebujemo socialne stike, ki jih delo prinaša. "Nekdo opazi naše delo, dobimo povratno informacijo," je pojasnila.

Delo prinaša status v družbi

Delo človeku po besedah psihologinje prinaša tudi status v družbi. Visok status so imeli v preteklosti določeni poklici, denimo zdravniki, pravniki in profesorji, medtem ko ga imajo danes tisti, ki imajo zaposlitev za nedoločen čas, je spomnila.

Je pa vsako delovno mesto pomembno in potrebno, pa naj gre za čistilce, delavce ali znanstvenike, je opozorila.

Družba se spreminja in razvija, ne moremo uvajati novosti in se hkrati še vedno držati starih navad, je dejala ob tem, da avtorji osnutka strategije opozarjajo na nujno spremembo v pogledu na značilne dejavnosti posameznega človekovega obdobja. Če je doslej veljalo, da se človek najprej izobražuje, potem dela in se zatem upokoji, osnutek predvideva prepletanje izobraževanja, dela in počitka skozi celotno življenje posameznika.

"Vsekakor stvari postajajo vse bolj prepletene in odvisne ena od druge," se strinja sogovornica. "Danes govorimo o tem, da smo zaposljivi, ne zaposleni," je dodala. Po njenih besedah je nujna proaktivnost, da bomo ohranjali svojo zaposljivost.

Počitek je za delavca nujen

Po opozorilu Boštjančičeve ne smemo pozabiti na potrebo po počitku. Če smo v preteklosti sledili razdelitvi dneva na tri osemurne enote, torej osem ur spanja, osem ur dela in osem ur počitka, danes zaradi vse večje delovne obremenjenosti pozabljamo na pomen regeneracije, je dejala.

"Družba bo morala poskrbeti za to, da bo imel posameznik tudi čas za regeneracijo. Država in delodajalec morata poskrbeti za to, da ljudje ne bodo izgorevali. Tu capljamo za razvojem in potrebami trga dela," je opozorila.

"Ljudje gredo zaradi izgorelosti v bolniški stalež, medtem ko se s prilagajanjem okolja zaposlenim ne ukvarjamo," je kritična Boštjančičeva. "Le če bodo zaposleni zadovoljni in zavzeti, bodo lahko dolgoročno ostajali psihično in fizično zdravi in tako bolj učinkoviti na delovnem mestu, s tem pa prinašali dodano vrednost delodajalcu," je poudarila.

Strategija za preseganje mitov o delovnih sposobnostih starejših

Po mnenju pripravljavcev strategije dolgožive družbe v okviru delovne skupine, ki jo je koordinirala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Marija Pukl, je treba preseči tri mite glede delovnih sposobnosti starejših. Eden od njih je, da so starejši slabšega zdravja. Po raziskavi SHARE se pri sedanjih generacijah duševno in fizično zdravje, ki je pomembno tudi za delo, začne namreč pomembno zmanjševati šele po 73. letu.

Drugi mit je, da so starejši manj produktivni. A s prilagoditvijo delovnih mest oz. nalog je po opozorilu avtorjev osnutka mogoče bolje izkoristiti potencial starejših, ki je povezan predvsem z izkušnjami. Tretji mit pa je ta, da se s podaljševanjem delovne dobe zmanjšuje število delovnih mest za mlade. Toda staranje prebivalstva predstavlja priložnost za razvoj novih storitev in proizvodov ter s tem delovnih mest, opozarjajo v osnutku.

Po njihovih navedbah bo treba zagotoviti dovolj delovne sile in delavcem prilagoditi delovna mesta in delovni čas. Zagotoviti je treba tudi medgeneracijski prenos znanja in spodbujanje ustvarjalnosti na delovnem mestu, dostop do izobraževanja in usposabljanja ter nove možnosti za razvoj delovnih mest.