Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je dejal, da v preteklosti glede urejanja dela na daljavo in platformnega dela niso imeli sogovornikov iz vrst sindikatov in vladajoče politike. S hitro širitvijo teh oblik dela, predvsem v času epidemije covida-19, so prišli novi izzivi, zato Smole upa, da jim bo uspelo doseči sistemske rešitve, ki so potrebne in bodo v zadovoljstvo tako delojemalcem kot delodajalcem.

Raziskava, ki sta jo s spletno anketo v podjetjih, ki so člani ZDS, opravili Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete in Valentina Franca z ljubljanske fakultete za upravo, je med drugim pokazala, da je od doma med drugim valom vsaj en dan na teden od doma delalo med 10 in 30 odstotkov zaposlenih, največ v času zaprtja šol in ustavitve javnega življenja v začetku aprila lani. Velikih razlik med panogami ni bilo, razen v proizvodnji, kjer je – razumljivo – od doma delalo najmanj ljudi.

Kaj je pokazala raziskava?

Za več kot polovico vprašanih je bila izkušnja dela od doma boljša ali bistveno boljša od pričakovanj. Med zdravstvenimi težavami, s katerimi so se soočali, so najpogosteje navajali težave z ohranjanjem telesne teže, psihične težave in težave z vidom. Glavni izzivi dela od doma so bili timsko delo in z njim povezana inovativnost ter ohranjanje organizacijske kulture in družabnih stikov med zaposlenimi. Med omejitvami so navajali zahteve glede varstva pri delu za delo od doma in neustrezno zakonodajo, ki ne podpira dela od doma.

'Ob delu na daljavo najbolj trpijo timsko delo ter ideje in inovativnost'

Član uprave Pivovarne Laško Union in podpredsednik ZDS Gregor Rajšp je povedal, da ob delu na daljavo najbolj trpijo timsko delo ter ideje in inovativnost, kar so med drugim reševali z oblikovanjem manjših skupin zaposlenih, ki so lahko tudi fizično delali skupaj. Proizvodnim delavcem so delo na daljavo delno omogočali z izvajanjem izobraževanj in usposabljanj. Rajšp je poudaril, da veliko pozornost posvečajo dogovarjanju z zaposlenimi o obliki dela in razvoju voditeljstva pri delu na daljavo oz. v hibridni obliki.

Ključno počutje zaposlenega

Psihiater in soustanovitelj podjetja OK Consulting Željko Ćurić je dejal, da je ključno, kako se posameznik počuti, ko dela od doma – med drugim kakšni so medosebni odnosi, ali ima primeren prostor za nemoteno delo in ali lahko rešuje morebitne tehnične težave z opremo. Poudaril je tudi pomen strukturiranja časa, prilagajanja in upravljanja stresa oz. čustev. V odnosu do tovrstnega dela opaža velike razlike med mlajšimi in starejšimi generacijami.

Delo od doma z vidika zakona

Vodja ljubljanske območne enote inšpektorata za delo Alenka Fritz Kolbe je povedala, da so imeli ob razglasitvi epidemije ogromno vprašanj glede dela od doma, ki so jih zastavljali tako delavci kot delodajalci. Med spremembami je navedla, da so lahko delodajalci inšpektorat o odreditvi dela od doma, kar je zakonska obveza, obveščali po elektronski poti, na to (ne)obveščanje so se nanašale tudi ugotovljene kršitve. Prijave pa so dobivali predvsem glede višine izplačila nadomestila za uporabo lastnih sredstev – ta v predpisih ni določena, ampak je stvar dogovora med zaposlenim in delodajalcem. Prijav glede zagotavljanja pogojev za delo od doma niso imeli – nadzor tega glede na zakonsko ureditev tudi ni mogoč –  prijav poškodb pri delu od doma pa je bila le peščica, med drugim zaradi udarca v prst pri odhodu na stranišče in padca pri odhodu v avtomobil po službeno dokumentacijo.

Kaj pa platformno delo?

Glede platformnega dela je omenjena raziskava ugotovila, da je njegova ključna prednost prožnost za vse. Izzivi bodo med drugim pri opredelitvi plačila – kako na primer ovrednotiti čas pripravljenosti – ter glede kariernega razvoja, usposabljanja ter sindikalnega in delodajalskega združevanja.

Domadenikova je dejala, da bodo v "novi realnosti" podjetja s hibridnim modelom dela privlačnejši delodajalci, ostali pa da bodo morali v borbi za kader verjetno ponuditi višje plačilo in boljše delovne razmere.