Situacija na Finskem ... Državo vodi najmlajša premierka na svetu – 34-letna Sanna Marin – in vse koalicijske stranke vodijo ženske. So tehnološka zibelka Evrope ter njihovi šolarji so zelo srečni in uspešni. Leta 2020 se bo lahko večina njihovih zaposlenih na podlagi novega zakona odločila, kje in kdaj bo oddelala vsaj polovico delovnega časa. Fleksibilen delovnik imajo tudi sicer uveljavljen že dve desetletji ... in ne samo na papirju, temveč tudi v resničnem svetu. Raziskava revizijskega podjetja Grant Thornton je, recimo že leta 2011, pokazala, da je kar 92 odstotkov finskih podjetij omogočalo fleksibilen čas svojim zaposlenim.

Medtem v Sloveniji ... Delo od doma je pri nas prej privilegij kot pravica, čeprav bi načeloma zaposleni lahko delal drugje. V nekaterih slovenskih podjetjih navajajo razlog, da eni sodelavci ne morejo delati doma, zato naj raje vsi hodijo fizično v službo. V nekaj podjetjih omogočajo prilagodljiv prihod na delo, skrajšan delovnik zaradi starševstva, pomagajo ob bolezni svojcev in ob uvajanju v vrtec. Čeprav se stvari premikajo na bolje in nekateri pripravljajo nova pravila za bolj prilagodljiv delovnik.

No, kot primer dobre prakse fleksibilnosti lahko izpostavimo slovenski Microsoft. Njegove prednosti so globalnost, usmerjenost v svet, morda tuj delodajalec, narava dela in seveda tehnologija. Zaposlenim že vrsto let omogočajo delo od doma, in sicer vsem, ki so uspešno zaključili preizkusno dobo in katerih delovne naloge so združljive s tovrstnim delom (najbolj prodaja in svetovanje). Pred začetkom morajo pridobiti dovoljenje nadrejenega, pooblaščen varnostni inženir pa pregleda, če domača pisarna ustreza vsem internim in zakonodajnim zahtevam.

Mnogo jih občasno dela od doma, običajno pa morajo biti v pisarni vsaj dva dni v tednu (v ponedeljek in v petek), ko imajo sestanke. Preostanek tedna lahko oddelajo doma, na poti ali pri strankah. "Z razvojem naše organizacije in vse večjim deležem zaposlenih, ki delajo na daljavo, je lahko pisarna praktično kjer koli, kjer je na voljo brezžična povezava – tudi v kavarni ali v letalu 10.000 metrov nad zemljo," se zavedajo. Po njihovih ugotovitvah so bolj prilagodljive oblike dela zelo priljubljene med zaposlenimi. "Možnost dela od kjer koli in prilagodljive oblike dela niso ključne le za zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih, ampak pomagajo do boljšega razmerja med poklicnim in družinskim življenjem, hkrati pa zaposlovalcem pomagajo, da se pri svoji rasti naslonijo na talente s celega sveta," so sporočili.

Tudi v Plastiki Skaza so "napredni". Zaposlenim, ki jim omogočajo okoliščine dela, dopuščajo šesturni delovnik, fleksibilno delo in delo od doma. "Naši delavci si sami razporejajo urnik. Ni nam pomembno, koliko časa so prisotni, pomembna nam je učinkovitost," so poudarili. "Želimo, da bi bili naši zaposleni srečni, zadovoljni in predvsem zdravi. Prepričani smo, da je fleksibilen delovnik eden od prijemov, s katerimi lahko pripomoremo k temu. Za potezo smo se odločili tudi, ker so naši zaposleni odgovorni, zaupanja vredni in predani delu, ki ga opravljajo. Zavedajo se, da je učinkovitost pomembnejši kriterij uspešnosti poslovanja kot pa število ur, ki jih preživijo na delovnem mestu. Tako sodelavci lažje usklajujejo zasebno in službeno življenje, več časa imajo za prostočasne dejavnosti, več časa za preživetje z družino in verjamemo, da lahko srečni delavci zato prihajajo na delo še bolj motivirani. Vse ne prispeva le k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, temveč tudi povečuje produktivnost; delo je bolj osredotočeno in bolj učinkovito," so poudarili.

Ponekod pripravljajo spremembe in proučujejo drugačne možnosti

Premika se tudi drugje. "Zavedamo se tudi možnosti, ki jih prinaša tehnološki razvoj, ter razumemo potrebe in pričakovanja zaposlenih, da so samostojni in opolnomočeni. Zato smo se že lotili preučevanja možnosti uvedbe fleksibilnih oblik delovnega časa in smo trenutno v fazi prilagajanja določenih zahtev glede na potrebe tovrstnih oblik. Glede na specifiko bančnega posla so procesi prenosa in dostopa do sistemov toliko bolj občutljivi in regulirani, kar zahteva dodatna varovala. Vsekakor je potrebno upoštevati tudi naravo dela, kar pomeni, da vsa delovna mesta ne dopuščajo enake mere fleksibilnosti, predvsem z vidika odnosa s strankami," so sporočili iz NLB. V Lumarju pripravljajo spremembo procesov in organizacije, ki bo bolj fleksibilna in bo omogočala tudi delo od doma. "Po drugi strani pa je gradnja hiše izjemno kompleksna in zahteva vključenost različnih strokovnjakov družbe, kar pa zaenkrat najlažje in najbolj učinkovito izvedemo na sedežu družbe," so pojasnili.

"Zavedamo se, da podjetja potrebujejo zadovoljne, motivirane in zdrave zaposlene, ki jih obdaja pozitivno delovno okolje, saj lahko zaposleni le tako aktivno prispevajo k razvoju podjetja. Zato, kjer dovoljuje narava dela, zaposlenim omogočamo fleksibilen delovni čas, upoštevajoč potrebe v delovnih procesih, ter občasno delo na daljavo oziroma delo na drugi lokaciji družbe, kar nenazadnje omogoča tudi sodobna tehnologija. Zaposlenim tako prihranimo čas vožnje na delo oziroma drugo lokacijo, takšen način dela pa vsekakor prispeva tudi k večjemu zadovoljstvu zaposlenih," so razložili v Telekomu Slovenije. V A1 so fleksibilni delovnik uvedli leta 2016, ki ga "zaposleni cenijo in redno uporabljajo". Vsem ponujajo številne možnosti za prilagajanje delovnega tedna svojim potrebam. Med pomembnejšimi so možnost dela izven pisarne do štirikrat mesečno, fleksibilen delovnik in vsi ukrepi iz nabora programa "družini prijazno podjetje".

Zaposleni, ki svoje delo opravljajo v prostorih Zavarovalnice Triglav, imajo možnost gibljivega časa prihoda in odhoda, kjer dopušča delovni proces - na primer v podpornih službah, razvoju produktov in podobno. Medtem se mora seveda striktno držati delovnika recimo prodajnik ali cenilec, ki mora biti strankam na voljo v poslovalnem času. Obenem zaposlenim kot "družini prijazno podjetje" v posebnih primerih za določeno obdobje omogočajo tudi možnost krajšega delovnega časa. Najbolj fleksibilno obliko dela pa imajo zavarovalni zastopniki, ki svoje delo opravljajo na terenu in ki urnik prilagajajo predvsem potrebam strank. V zavarovalnici opažajo, da zaposleni zaradi možnosti drsnega prihoda in odhoda "doživljajo manj stresnih trenutkov ter lažje ohranjajo ravnovesje med družino in delom, kar prinaša večje zadovoljstvo in kar pomembno vpliva tudi na zavzetost pri delu. Ukrep je posebej pomemben za sodelavce, ki se vozijo iz oddaljenih krajev in ki zaradi prometnih konic večkrat zaprosijo za drugačen delovni čas. Če se lahko na delo ali z dela odpravijo, ko je manj prometa, namreč porabijo manj časa za dnevno migracijo, kar jim omogoča bolj kakovostno preživljanje prostega časa." Obenem je sodelavcem, ki skrbijo za bolne družinske člane, v okviru certifikata "družini prijazno podjetje" na voljo ukrep "časovni bonus", ki v primeru bolezni svojcev prinaša do 40 dodatnih plačanih delovnih ur na leto. Ure lahko namenijo negi svojcev in tako lažje premostijo stiske, ki nastanejo zaradi bolezni družinskega člana.

V GEN-I poleg dela na različnih lokacijah poslovnih enot izjemoma ponujajo tudi delo od doma. Pogojeno je z vsebino dela, zato se morajo posamezni oddelki in službe opredeliti glede možnosti dela od doma. V OMV imajo fleksibilni delovni urnik prihoda in odhoda na delo, možnosti skrajšanega delovnega tedna ob koriščenju nadur, skrajšan delovni urnik v primeru internih dogodkov za zaposlene, dela prosti dan za starše prvošolčkov in časovni bonus ob uvajanju otroka v vrtec. Obenem je trenutno predmet odločitve vodstva možnost dela od doma v izbranih primerih, so sporočili. V Petrolu omogočajo delo od doma vsem zaposlenim, ki jim dopušča delovni proces, "se pa količina dela od doma razlikuje glede na specifike delovnega mesta. Omogočamo torej redno in občasno delo od doma. Z delom od doma imamo dobre izkušnje, saj se izkazuje večja učinkovitost pri delu, večja fleksibilnost in večje zadovoljstvo zaposlenih ter lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja," so sporočili.

V Slovenskih železnicah je "delovni čas zaposlenih prilagojen zahtevam tehnoloških procesov dela v železniškem prometu, zato ni mogoča uvedba fleksibilnega delovnega časa". Izjemoma imajo zaposleni v pisarni omogočen gibljiv delovni čas pri prihodih in odhodih. V NKBM omogočajo fleksibilen prihod na delo med 7.30 in 9. uro ter odhod med 15.30 in 18. uro. "Ukrep so zaposleni dobro sprejeli. Koristijo lahko tudi uro in pol za odmor za malico, pri čemer je 30 minut priznanih za malico, v preostalem delu pa lahko zaposleni izkoristijo svoje ure," so razložili. Pri Akrapoviču so, kjer je le mogoče, uredili možnost fleksibilnih prihodov in odhodov na delovno mesto, kar zaposlenim omogoča dnevno prilagajanje glede na potrebe domačega in službenega okolja. Zaposlenim v režiji in vodstvu na Darsu omogočajo gibljiv delovni čas in fiksni osrednji delovni čas z izbiro prihoda in odhoda. Zaposleni, ki opravljajo delo v izmenah in v turnusih, pa imajo fiksni delovni čas zaradi potrebe po usklajenem delovanju ekip.

Zaposleni v ELES lahko pridejo v službo med 6.30 in 8. uro in odidejo med 15. uro in 16.30. Pri njih je delo od doma prej izjema kot pravilo in je dovoljeno iz posebej utemeljenih razlogov, prav tako ni omogočen skrajšani delovni teden. V Elektro Ljubljana imajo gibljiv delovni čas. Zaposleni za poln delovni čas morajo oddelati osem ur dnevno. V službo lahko pridejo med 6.30 in 7.30 ter odidejo med 14.30 in 15.30, nujno pa morajo biti na delovnem mestu med 7.30 in 14.30. Staršem kot družini prijazno podjetje omogočajo tudi prosto izbiro uro prihoda in odhoda, in sicer od 6. do 8. ure in od 14. do 16. ure. Ukrep lahko koristijo do dopolnjenega 10. leta starosti otroka, če jim dopušča delovni proces. Fleksibilen delovnik imajo na voljo tudi ob uvajanju otroka v vrtec. Zaposlenemu se v tednu uvajanja ne glede na krajši čas prisotnosti šteje polna prisotnost na delu, mora pa biti v tem tednu v službi prisoten najmanj polovico delovnega časa. Posebno oblika delovnega časa v Elektru Ljubljana predstavlja delo na terenu. Zaradi narave in organizacije dela skupin na terenu direktor distribucijske enote s sklepom določi fiksni delovni čas, ki ga lahko prilagaja glede na potrebe. V Elektru Maribor že vrsto let omogočajo drsni delovni čas, fleksibilni prihod in odhod z dela v časovnem okviru do 45 minut.

V Novartisu so nekatere oblike fleksibilnega dela v Sloveniji uvedli že pred nekaj leti, še bolj pa jih spodbujajo v zadnjih letih. "Uredili smo pravno formalne elemente: pravilnik o delovnem času in tehnično infrastrukturo (prenosni računalnik, dostop do Skypa, oddaljen dostop ...). Januarja 2018 je bilo podpisanih okoli 300 aneksov k pogodbam za delo od doma, letos januarja nekaj čez 600," so sporočili. Zavedajo se, "da so fleksibilni načini dela pomembni za zadovoljevanje potreb naših zaposlenih in potrebe našega poslovanja na vse bolj konkurenčnem globalnem trgu. Novartis podpira kulturo fleksibilnih oblik dela, seveda če dopuščata narava in proces dela, z namenom uravnoteženja poslovnega in zasebnega življenja zaposlenih." Obenem poudarjajo, da je ključno zaupanje med vodjo in zaposlenim.

V Krki je drugače. "Delo v farmacevtski industriji je specifično zaradi prepletenosti vseh delovnih procesov, ki potekajo v podjetju. Glede na procese dela, ki zahtevajo neposredno in timsko sodelovanje sodelavcev na vseh področjih, je potrebna njihova stalna prisotnost na delovnem mestu. Upoštevati je potrebno tudi, da imamo zaposlene v odvisnih družbah in na predstavništvih v več kot 40 državah sveta, v različnih časovnih pasovih in že zato je potrebno veliko usklajevanja, da smo pri delu in sodelovanju čim bolj učinkoviti. V proizvodnji učinkovin poteka delo vse dni v tednu, z delom v proizvodnji pa so povezani tudi drugi procesi," so sporočili iz novomeške tovarne zdravil. Pri njih lahko gibljiv delovni čas izkoristijo le sodelavci v službah in oddelkih, ki niso povezani s proizvodnjo.

Zakaj?

Medtem ko slovenska podjetja veliko dopuščajo drsni prihod v službo, večinoma niso naklonjena delu od doma ali samostojnemu razporejanju delovnega časa. Čeprav ga omogoča zakonodaja in čeprav raziskave na področju zadovoljstva zaposlenih kažejo, da podjetja, ki omogočajo fleksibilne oblike dela, povečujejo zavzetost, privabljajo talente, zmanjšujejo število odpovedi in dvigujejo uspešnost podjetja, obenem pa je nižji strošek za delodajalca, saj prihrani na prevozu in tudi na drugih stroških (elektrika), pa tudi gneča na cestah bi bila manjša.

V redu, ponekod res niso možni skrajšan delovni čas, samostojno razporejanje urnika, delo od doma ... Recimo zaradi izmenskega dela, dela za tekočim trakom, nemotenega zagotavljanja storitev strankam v poslovalnem času. V Luki Koper na primer nimajo možnosti fleksibilnega delovnika "zaradi narave in potreb dela, ki je kontinuirano v treh izmenah". Podobno je v Pošti Slovenije, kjer "zaradi narave in organizacije dela ter potreb uporabnikov poštnih storitev zaposlenim ni možno ponuditi fleksibilnega delovnega časa. Delovni čas je razporejen enakomerno in neenakomerno, zaposleni opravljajo delo v izmenah dopoldan, popoldan, ponoči, deljenem in premakljivem delovnem času." V trgovinah morajo biti prodajalke prisotne v poslovalnem času in ne morejo delati od doma. "V naši dejavnosti, trgovini na drobno in veleprodaji, zaradi njenih značilnosti (za zdaj) ni možnosti fleksibilnega delovnega časa," so recimo pojasnili v Mercatorju. Zaradi narave dela je fleksibilni delovni čas v Sparu možen le za sodelavce v režijskih službah, ki imajo možnost gibljivega prihoda na delo in odhoda z dela. Drugih, novejših fleksibilnih oblik dela nimajo, ker menijo, da je prav, da so določeni delovni pogoji enaki za vse zaposlene, ne glede na organizacijsko enoto, kjer nekdo dela, so razložili. Podobno morajo biti v službi fizično prisotni tudi zdravniki, medicinske sestre, sodniki, učitelji, piloti, vozniki...

Zakaj pa druga podjetja raje prisegajo na klasične oblike prihodov in odhodov v in iz službe? Se raje staromodno oklepajo načina dela, kot ga poznajo že desetletja? Ne zaupajo zaposlenim dela brez nadzora, menijo, da ni nič "brez dihanja za ovratnik"? No, zaposleni s prilagodljivim delovnikom zagotovo lažje usklajujejo zasebno in poklicno življenje ter bolje in kakovostnejše preživljajo prosti čas. Posledično so bolj zadovoljni, kar se odraža tudi v večji delovni učinkovitosti. Koristi fleksibilnega delovnega časa so nedvomno v večjem zadovoljstvu zaposlenih in posledično večji produktivnosti, je pokazalo več analiz in raziskav. Seveda je ključno zaupanje med zaposlenim in nadrejenim, pa tudi odgovornost in resnost zaposlenega. A na koncu dneva mora biti delo opravljeno in cilji doseženi. V nasprotnem primeru so sankcije ... ne glede, kje in kdaj se je kdo morda izogibal delu.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!