S pandemijo se je spremenil tudi odnos do dela, še posebej pri tistih zaposlenih, ki so tudi starši. Da bi bolje razumeli njihov novi odnos do dela, je spletna stran FlexJobs opravila raziskavo, v katero je bilo vključenih 1100 zaposlenih staršev, ki skrbijo za otroke, mlajše od 18 let. 

Še pred pandemijo so zaposleni starši navajali, da se je z delom od doma pri njih povečala produktivnost. Takih je bilo 51 odstotkov. Delo in skrb za družino so lahko prilagodili osebnim potrebam in željam, delodajalci pa so beležili dobre rezultate, saj so bili takšni zaposleni bolj motivirani, mirnejši in produktivnejši. 

Brie Weiler Reynolds, ki se ukvarja s temi vprašanji, je za spletno stran Forbes dejala, da so ti zaposleni še pred pandemijo poudarjali pomembnost zaupanja, ki jim ga izkaže delodajalec. Gre za podjetja, ki so zaposlenim zaupala ter jim dopustila, da sami izberejo kje, kdaj in kako bodo najbolje opravili svoje delo. Gre za delodajalce, ki razumejo, da sta proces in rezultat dela pomembnejša od njegove lokacije. 

Kako bo po pandemiji?

Kadroviki in delodajalci se sedaj morajo vprašati tudi, kako bo, ko se bo pandemija zaključila. Kaj so se naučili v tem času in kako so se zaposleni in njihove želje spremenile? Ljudje nismo več takšni, kot smo bili pred to zdravstveno krizo –naše želje glede dela so se namreč spremenile, tisto, kar se nam je še pred letom in pol zdelo nemogoče, pa je postalo naša realnost. 

Raziskava FlexJobsa je tako pokazala, da si 61 odstotkov vprašanih staršev po pandemiji želi delati na daljavo ves čas. 37 odstotkov si želi hibridnega modela, torej nekaj dni od doma, nekaj pa v pisarni. 

Zanimiv pa je delež tistih zaposlenih staršev, ki so dejali, da bodo dali odpoved, če jim po pandemiji delodajalci ne bodo omogočili dela na daljavo – kar 62 odstotkov je pripravljenih sprejeti takšno odločitev. 

Zanimivi podatki

Našo pozornost je pritegnil tudi podatek, da je več kot 21 zaposlenih staršev v času dela od doma privarčevalo kar veliko denarja. V ZDA na primer kar več kot 200 dolarjev oziroma 165 evrov na teden. Spomnimo, da so ameriški starši velikokrat odvisni od varušk, ki jih plačujejo za varovanje otrok, ko so sami na delovnem mestu. 

Zaposleni starši so v tej pandemiji začeli ceniti možnosti, da lahko delajo od doma ter da lahko sami prilagajajo urnik dela – torej da jim ni treba od doma delati od 9. do 17. ure, temveč si sami sestavijo urnik, kako bodo delali. 

Ali bodo delodajalci prisluhnili tem spremembam?

Zanimivo bo opazovati, kaj se bo dogajalo, ko bodo delodajalci po svetu začeli zaposlene, ki delajo od doma, klicati nazaj na delovna mesta. Kot vidimo, so zaposleni starši v kar 62 odstotkih pripravljeni v tem primeru dati odpovedi. 

Nekateri delodajalci se tega že zavedajo, tako da pripravljajo načrte dela po pandemiji. Številni delodajalci pa so ugotovili, da imajo tudi sami veliko koristi od tega, da zaposleni delajo od doma. Privarčujejo ogromno finančnih sredstev, saj denimo ne plačujejo dragih najemnin za uporabo poslovnih prostorov, ali pa so najeli manjše pisarne, in sicer le za tiste, ki od doma ne morejo ali ne želijo delati. 

Tista podjetja, ki so novo realnost že sprejela kot dejstvo, se veselijo tudi novega kadra, ki bo na trgu dela. Zavedajo se namreč, da nekatera podjetja, njihovi konkurenti, ne bodo želela sprejeti dejstva, da je čas za spremembe. Tako bodo ostajala brez kadra, kar pa bo za napredna podjetja in delodajalce odlična priložnost, da z naprednimi oblikami dela privabijo najboljše delavce.