Lani so se tisti delodajalci, ki so želeli zaščititi delovanje in poslovanje svojih podjetij, odločili zaposlene, katerih delovne naloge to omogočajo, poslati na delo od doma. Pokazalo se je, da je to izredno pametna odločitev, saj so tako zaščitili zdravje zaposlenih, ni bilo bolniških, zaščitili pa so tudi delovne procese, ki so se odvijali na sedežu podjetja – v prostore delodajalca so hodili le tisti, ki dela od doma niso mogli opravljati. Posledično je bilo v prostorih manj delavcev, nadrejeni pa so imeli več manevrskega prostora, kako časovno in prostorsko organizirati delo, da bo čim manj nepotrebnih srečevanj. Ustvarili so varne mehurčke, ki so se pokazali za dober ukrep. 

Tako nekateri delajo že eno leto in vse kaže – vsaj glede na slabšanje epidemiološke situacije – da bodo še naprej. Kaj se je v tem enem letu dogajalo? Nekateri so doživeli razcvet, drugi spet ne. Eni so delo od doma z veseljem sprejeli, drugi so se ga otepali, saj se niso znali organizirati. 

Delo od doma prinaša podjetjem ogromno prednosti. Kot smo že rekli – zaposleni redkeje zbolevajo. Potem so tu še privarčevana sredstva, saj jim ni treba plačevati potnih stroškov, prav tako se to pozna na porabi elektrike, vode in podobno. 

Nekatera podjetja v tujini so se celo odločila, da bodo popolnoma zaprla pisarne, in vsi zaposleni so delali od doma. Tako je podjetje privarčevalo ogromne zneske, ki jih sicer plačuje za najem prostorov in vse stroške. Izognili so se odpuščanju, zmanjševanju delovne sile, preobremenjevanju zaposlenih, ki so ostali v podjetju ... In konec koncev tudi propadu podjetja. 

Nadrejeni morajo biti odzivni

Zelo pomembno je, da nadrejeni pozorno spremljajo počutje zaposlenih, ki delajo od doma. Tako so se v podjetju Microsoft odločili opraviti raziskavo o počutju zaposlenih, ki delajo od doma. Njihove ugotovitve so zelo zanimive.

Zaradi dela od doma bi lahko najbolj trpeli pripadniki generacije Z. Prav oni naj bi imeli največ težav pri samostojnem opravljanju dela – mučil jih je občutek izoliranosti in ločenosti od kolektiva, želeli so si druženj in pogovora – v bistvu nečesa, kar ni čisto opravljanje delovnih obveznosti, temveč bolj neformalno druženje na delovnem mestu. Gre večinoma za posameznike, ki živijo sami in nimajo družin, tako da jim je bilo dolgčas, mučili so jih občutki izoliranosti. Vprašanje je, kako bi se počutili, če bi bilo delo od doma odrejeno v normalnih pogojih, torej ne v času epidemije. Morda bi jim ustrezalo?

Microsoft je še ugotovil, da so se ti zaposleni soočali s težavami, kako si urediti domačo pisarno, saj niso imeli niti primernega prostora niti dovolj denarja, da bi si kupili potrebno opremo, kot so primeren pisarniški stol, miza, luč in podobno. 

Najnesrečnejši pa so bili zaradi sestankov, ki so potekali na daljavo. Imeli so občutek, da se ne morejo dokazati, napredovati ali dobiti povišice.  Virtualni sestanki so tudi povečini krajši, saj se na njih udeleženci pogovarjajo le o bistvenih zadevah. 

V živo je po navadi tako, da ljudje med sestankom "odplavajo" v vode, ki sploh niso povezane s službo. To je seveda izgubljanje dragocenega delovnega časa, a očitno nekateri tako neformalno "sestankovanje" pogrešajo. 

Microsoft je v zaključku raziskave, ki jo povzemajo nekateri tuji mediji, zapisal, da je naloga delodajalca, da išče vedno nove načine dela. Če je na primer delo od doma odlično med najhujšo fazo epidemije, je morda kombinacija dela od doma in v pisarni odlična izbira za čas, ko se epidemija umirja.