Poročali smo o tem, kakšne so pravice zaposlenih, ko je zelo vroče. Ob visokih temperaturah lahko delodajalec prerazporedi delovni čas, uvede krajši delovni čas, omogoči pogostejše in daljše odmore, ponudi osvežilne brezalkoholne napitke, zmanjša intenzivnost dela, dolgoročno uredi prezračevanje in klimo ali pa se odloči za skrajni ukrep, torej za prekinitev dela. 

V tem času ni prijetno niti v zaprtih prostorih, saj se ponekod s hlajenjem močno pretirava, kar vodi v nove težave oz. bolniške zaradi neprimerne uporabe klimatskih naprav. 

Obstajajo številne situacije, ko je lahko tudi prihod na delo nevaren. Na primer: ekstremne vročine, nevarnost hudih neviht, poplav, snežnih metežev ... V teh primerih bi bilo logično, da delodajalci tistim zaposlenim, ki jim delo dopušča, delajo od doma. Spomnimo tudi na primer, ki se je pred kratkim zgodil v Sloveniji: aprila se je v farmacevtskem podjetju Lek razširil norovirus. Številni zaposleni so zboleli, ker pa gre za izredno nalezljivo bolezen, ki se hitro širi, se je vodstvo takrat odločilo, da sodelavcem predlaga delo od doma.  

A kako je v naši delovni zakonodaji opredeljeno delo od doma? V Zakonu o delovnih razmerjih je določeno, da se za delo od doma šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. 

Na Inšpektoratu RS za delo so za Cekin.si razložili, da obveščanje o delu na domu ne predpostavlja samodejnega nadzora njihovega inšpektorata, za kar tudi ni predvideno kakršnokoli soglasje. To pomeni, da inšpektorat za delo niti ne odobri niti ne zavrne obvestila o delu od doma. O tem morajo biti zgolj obveščeni. "Ima pa pristojnost zahtevati dopolnitev vloge, če iz prispele niso razvidni pogoji opravljanja dela, ki bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavca, ki opravlja delo od doma. Obveščanje je pomembno predvsem z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu," so pojasnili. 

Kdo mora preveriti, ali je stanovanje zaposlenega varno za delo? To se uredi med delodajalcem in delavcem, in sicer s pogodbo o zaposlitvi. "In ne glede na prostor opravljanja dela je delodajalec tisti, ki mora zagotavljati varne pogoje dela na domu ali v prostorih po delavčevi izbiri, zunaj delovnih prostorov delodajalca," so nam odgovorili na inšpektoratu. 

Torej se mora strokovni delavec, ki je pri delodajalcu odgovoren za varnost in zdravje pri delu, še pred začetkom opravljanja dela na domu, seznaniti s pogoji dela na lokaciji, ugotoviti morebitna tveganja ter določiti morebitne ukrepe za zagotavljanje delavčeve varnosti in njegovega zdravja. "Tveganja ne izhajajo samo iz zgradbe oziroma objekta, kjer se delo izvaja, temveč tudi iz značilnosti samega delovnega procesa. Objekt, kjer se delo izvaja, mora biti ustrezno stabilen in trden ter ustrezati naravi delovnega procesa," so še razložili in dodali, da mora delodajalec poznati točno lokacijo dela.

Kaj pa, če bi zaposleni delo, na primer na računalniku, opravil med bivanjem na vikendu, v kampu, v parku, lokalu ...? Na inšpektoratu odgovarjajo, da gre lahko za katerikoli prostor zunaj prostorov delodajalca, za katerega ta meni, da izpolnjuje varne pogoje dela na domu ali v prostorih po delavčevi izbiri. 

Kako pogosto se v Sloveniji odločamo za delo od doma? 

Lani je inšpektorat prejel 1344 obvestil o delu na domu, leta 2017 pa 1379. "Pojasnjujemo pa, da smo lansko leto začeli z izpopolnjenim načinom knjiženja, zato bi bilo primerjanje statistike med leti nazaj nesmiselno. V prejšnjih letih smo namreč vodili evidence po posameznih obvestilih, ki so se pogosto nanašale na več delavcev, sedaj pa vodimo statistiko glede na posameznega delavca," so za Cekin.si pojasnili na omenjenem inšpektoratu, saj smo jih prosili za podatke od leta 2015 naprej. 

Kaj pa če delodajalec ne pošlje obvestila?

Delodajalec je tisti, ki je dolžan obvestiti inšpektorat o nameravanem organiziranju dela na domu, zakonodaja pa izjem ne predvideva. Globa za nespoštovanje te zahteve znaša od 750 do 2.000 evrov. 

Kdaj lahko inšpektorat prepove delo na domu?

Inšpektor lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki so zakonsko omejena.

Kako inšpektorat izvaja nadzor in koliko kršitev je ugotovil?

Inšpektorat za delo ugotavlja morebitne nepravilnosti tekom inšpekcijskega nadzora pri določenem delodajalcu, če se pri njem tovrstno delo seveda opravlja oziroma ob podani prijavi zoper delodajalca, ki takšno delo nudi. "V letu 2017 smo ugotovili dve kršitvi, in sicer, da delodajalec ni obvestil inšpektorata o delu na domu, prav tako dve kršitvi v lanskem letu. Lani smo ugotovili še eno kršitev, saj delavec dela na domu ni imel opredeljenega v pogodbi o zaposlitvi," so nam razložili na pristojnem inšpektoratu. 

Kakšne so pravice delavcev, ki delajo na domu?

Zakon določa, da ima delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, enake pravice (za prehrano, izključujoč stroške poti na delo in iz dela) kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. Delavec, ki opravlja delo na domu, ima pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, njegovo višino pa določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi. 

Danes v branje priporočamo tudi: